Izobrazba partnerjev

Ja, so bili drugi faktorji vmes- drug fant

Mene tudi zanima kaj študiraš, apsara??

Poleg tega pa že zdaj veš kaj vse boš počela v službi, a imaš takšno službo že garantirano?

Jaz sem sicer študentka na področju marketinga, fant študent na področju IT. Sicer ne vem kakšno službo bom imela, ampak definitivno ne takšno, da bom celo življenje 24h/dan samo z mislimi v službi. Definitivno stremim za službo, ki bo dovolj razgibana zame in mi bo hkrati zagotavljala neko dokaj normalno življenje, kar pomeni, da bom si lahko tudi družino ustvarila in si bom zanjo lahko vzela tudi nekaj časa. To so moje želje, kakšno službo bom dobila, sploh ob takšnih razmerah, ki se odvijajo dandanes v gospodarstvu in na splošno v svetu je pa potem čisto druga pesem.

Ne se obremenjevat s šolo in stopnjo izobrazbe...poznam primere, ki so šli narazen, ker jih je bilo sram imeti partnerja z višjo/nižjo izobrazbo in se niso hoteli udeleževati skupnih dogodkov v primeru služb ipd. Morem pa priznati, da nekdo s poklicno šolo malce težje razume nekoga z visokošolsko ali univerzitetno službo, ki nosi delo domov, medtem ko drugi opravi svojo službo in je free.

Pomoje se dosti več težav pokaže med poklicno in višjo/uni izobrazbo kot pa srednjo šolo in višjo/uni izobrazbo...ni tako velike razlike v delu, ni tako velike razlike v plači, moški s srednješolsko izobrazbo včasih več zasluži kot ženska z uni ... to je vse stvar dogovora, pogovora, načina življenja, da ti nihče ne vsiljuje svojo mnenje (starši, prijatelji, znanci, sodelavci...), v kolikor se takšna vprašanja porajajo...men bi bilo tudi nerodno, če bi mi fant rekel, da ga muči moja izobrazba. Včasih se mi zdi da nisva na isti intelektualni ravni...glede politike, računalništva...nekdo je v eni stvari boljši, drugi v drugi...ampak menim, da se inteligenca definitivno ne meri v stopnji izobrazbe - kot je že ena prej omenila.

Nikli nisem pomislila, da bi me motilo, če  bi moj fant imel nižjo izobrazbo, a lahko z gotovostjo trdim, da me to ne bi motilo.
Če se ujameva intelektualno, v pogledih na svet in samo življenje in samem načinu življenja, zakaj bi potem tisto formalno potrdilo moralo kaj veljati? Saj v končni fazi je le neko pisno potrdilo.

Meni osebno je glavno, kot prvo, da se intelektualno ujameva in sva na isti valovni in srečna sem, ko opažam, da mi on vsekakor predstavlja nek intelektualni izziv. Da pa bi zdaj gledala na stopnjo izobrazbe, to pa niti približno (čeprav midva sva tako ali tako oba študenta - pa tudi če bi on imel samo srednješolsko izobrazbo - ne razumem, zakaj bi me to moralo motiti?!).

Mene nižja izobrazba moti le toliko, ker dostikrat hodi z roko v roki z nižjo stopnjo razgledanosti in nižjo stopnjo komunikacije in čustvene inteligence. Dostikrat, ne pa vedno.
Pa tudi višja izobrazba ni vedno bohvekaj, tam pa znaš fasat fohidiota, ki je bog i batina v svojem fohu, v realnem življenju je pa povsem nekritičen in se bolj klavrno obnese. Treba precent človeka kot takega, ne zgolj na podlagi izobrazbe.

Kar se pa dela tiče, pa...ka pa vem. Meni kot nekomu, ki nima 8 urnega delovnika, ampak včasih 24, pa tudi 48 urnega, pa še pripravljenosti zraven in delo ob praznikih, prav ustreza da ima moj 8 urni delovnik, vikende in praznike frej. En bo pa valda doma moral bit za pamže in psa panat, ane;) Da bi še to moral koordinirat in da bi bil praznik, ko bi se cela družina uspela najt doma, a-a, no can go for me!

Mislim, da ti nobena izobrazba v življenju ne bo pomagala, ko začneš take cvetke trosit.

Meni do neke mere vsekakor JE pomembno, kakšno izobrazbo ima oz. bo imel moj partner (čeprav sem trenutno samska, srečno samska ). V dolgoletni zvezi je to ne ravno bistvenega pomena, a vseeno pomembno, v kratkotrajni zvezi pa ponavadi ni.