Zanimivo, da nekatere vidite to željo vsem ugajati kot 'čredni nagon'. Jaz je namreč sploh ne, ampak kot problem napačne vzgoje, vzorcev, ki so jih male punčke prejemale od svojih staršev, okolice. Če potegnemo črto in malo posplošimo, se še dandanes pogosto vzgaja punčke bolj v tej smeri kot fantke. In take osebe niso 'čreda', ampak
žrtve, ki potrebujejo pomoč, ker to ni dobro za njih same - celo življenje se bodo zatirale, da bodo ustregle drugim. Fino je, če taka oseba to ugotovi, ker mnoge nikoli ne in so celo življenje poslušne 'dekle' celotni okolici, ki ji na vsak način želijo ustreči. Ker
drugače ne znajo, ker je to za njih edini poznani in s tem pravilni način.
Ali, kdaj in v kolikšni meri neka oseba pride do teh ugotovitev, pa je IMHO odvisno od njenega karakterja, okolice (ljudi, ki jo kasneje v življenju obkrožajo in imajo enake ali čisto drugačne vzorce) in tudi inteligence.
Tudi to, koliko se lahko nekdo odpre nekomu, je - poleg značaja - v veliki meri odvisno od tega. Če je neka punčka celo življenje prejemala sporočila, da taka, kakršna je, ni dovolj dobra in so jo zavračali - potem ji kot odrasli ženski na kraj pameti ne bo padlo, da bi se upala v celoti odpreti in pokazati celo in pravo sebe, kakršna je.
Vse, kar ljudje počnemo, način, kako delujemo, smo se v glavnem naučili v zgodnjih otroških letih, to (nehote) nosimo s sabo in spreminjati te vzorce je nekaj najtežjega. Že to, da se jih posameznik začne zavedati, je
ogromen korak.
(Malo OT, ampak sem morala povedati.

)