The FD&C Act does not recognize any such category as "cosmeceuticals." A product can be a drug, a cosmetic, or a combination of both, but the term "cosmeceutical" has no meaning under the law.
Samo poljuden izraz in očitno prav nič drugega.
...vitamin C gre tja, kjer ga ni . To je prav gotovo res. Ampak lokalno (v koži) ne doseže takih koncentrcij, kot bi mi želeli- da bi bil njegov učinek maksimalen.
Kaj dandanes, ko nam je na voljo praktično vse, menite o razmerju/kakovosti/učinkovitosti med poceni in drago kozmetiko (mislim na izdelke za obraz, telo in make-up, skratka vse)?
Npr. v tazadnjem Mullerjevem katalogu me je pritegnila Shiseido gel-krema za telo - 150 ml stane 27,99 € (in to v akciji, sicer je cena 33,99 €). Meni se to zdi ogromno, saj lahko že za 1,00 € dobim dokaj dober primerljiv oz. podoben izdelek kakšne hišne znamke DMja, Mullerja ipd. Shiseido je pač prestižna znamka ampak vseeno, ali je vredno?
Predvsem pri make-upu mi je težko plačati več kot 10,00 € za izdelek. Pa ne, da si ne bi mogla privoščiti ampak ali so res take ogromne razlike pri nekem bazičnem produktu, npr. čisto navadnem svinčniku za oči?
Kaj menite o tem, kako nakupujete same?
Sama sem vedno nekje v precepu med cenejšimi in dražjimi produkti. Včasih si potem res privoščim kaj bolj prestižnega / dražjega (pogosto ugotovin, da ni bilo vredno), večino časa pa se poskušam držati neke sredine. Je pa seveda odvisno od posameznega produkta.
Recimo gel za tuširanje res ne rabi stati 20€, ker gre itak v odtok. Važno mi je, da mi ne suši kože in, da lepo diši, če je še malo negovalen pa še toliko bolje. Iskreno nisem opazila, da bi bili dražji boljši. Najcenejši pa mi večinoma spet niso ok, ker sušijo kožo.
Potem mleko za telo se mi recimo že od Balea ali kakšne Mullerjeve znamke, ne zdi nič slabši kot pa recimo Nivea, kaj šele kaj dražjega. Recimo nisem opazila, da bi bil recimo Nuxe, L'ocitane boljši kot pa običajni trgovinski.
Recimo parfuma pa nikoli nebi kupila za 10€ ali pa raznih Britney Spears itd... Ne morem preko teh cenenih vonjev, vsaj na sebi (pa brez zamere, če je kateri to ok).
Kozmetika je spet eno posebno poglavje imam tako precej drago, kot poceni. Ugotavljam, da mi dražja traja precej dlje. Verjetno tudi zato, ker je kupljena bolj premišljeno. Ni mi pa niti tako težko kupiti nekaj dražjega, ker res traja dolgo časa, kljub temu, da uporabljam praktično vsak dan. Sploh recimo kakšno rdečilo, bronzer, svinčnik za obrvi. Sicer poskušam držati neko ravnovesje - ne rabim kupiti svinčnika Dior, če je recimo Artdeco čisto ok. Je pa res, da sem v zadnjih letih zmanjšala količino kozmetike na neko uporabno količino (1 svinčnik, 3 rdečila, 1 puder). Tudi pri šminkah sem ugotovila, da recimo MAC meni ni nič boljša kot recimo Loreal.
Vermilion, tvoj prvi odstavek velja v celoti tudi zame. 
Tudi meni se zdi, da so cenejši izdelki lahko tudi sestavinsko kakovostni, celo precej. Zato res ne vidim smisla da bi zapravljala več 10 € za nekaj, kar imam na embalaži pač prilepljen še en znan logo.
Pri parfumih tudi jaz nimam pomislekov, zadnjega cenenega sem kupila v najstniških letih. To pa je tako ali tako stvar, ki dejansko lahko traja več let in pač sprejmem visoko ceno.
Make-up pa tako ... težko se prepričam v nakup nekaj dragega, ne glede na trenutni hype, reklame, obljube ipd. Omejujem se na manjšo količino izdelkov, ki jih dejansko uporabljam in ne eksperimentiram več.
V razmišljanje o racionalizaciji stvari, ki jih imam in dejansko reduciranje zalog, nepotrebnih nakupov ipd. me je v zadnjem času potegnilo urejanje stanovanja (selitev, prenova ...), ko sem ugotovila koliko predmetov imamo, dejansko pa jih sploh ne uporabljamo/potrebujemo in na neki točki postanejo zgolj breme. In koliko denarja zapravimo za to! Tako mislim, da tudi kopičenje in lov na izdelke prestižnih znamk zgolj hipno zadovoljuje neke naše trenutne potrebe, ki pa so spet požrešne v trenutku, ko ta izdelek doma postavimo v omarico. Izhajajoč iz tega imam sedaj prav odpor do kupov in kupov kozmetike/make-upa/oblačil/česarkoli, ki jih razni "influencerji" razkazujejo po spletu. Mislim seriously: koliko paletk za oči pa človek potrebuje v svoje življenju?! 
Ja, "influencerji" so pri nekih racionalnih nakupih kar nadloga. Tudi sama včasih podležem in kupim kakšno pretirano spromovirano zadevo. Čeprav se poskušam čimbolj kontrolirati. Pri tem meni "pomaga" predvsem pomanjkanje časa in pa naravnanost k minimalizmu, pa seveda zdrava pamet. Velikokrat se mi kakšna zadeva v trgovini zdi blazno pomembna in super in nujna, ko pa domov pridem pa niti ne vem zakaj bi jo rabila. Tako, da včasih je res bolje malo počakati z nakupom in kakšen hype preskočiti. Je pa res,da na splošno vsa blogerska / vlogerska / instagram scena poskuša prodajati in promovirati, tako, da se je včasih kar težko izogniti temu. Je pa škoda pri tem, da se potem dobre in kredibilne informacije izgubljajo v poplavi teh bolj ali manj zakamufliranih reklam.
Tukaj sta glavna dva faktorja. prvi so finance, v kakšnem budgetu si in drugi je kakšne so tvoje prioritete/želje.
Jaz, sem pravkar skenslala COSRX. Čeprav je bil sila dobra zadeva (v smislu, da so se ogrci manj polnili) pa mi je postal predrag, so dvignili cene in rečem nasvidenje. Moj budget je minimalc.
Moj hobi je iskanje čim cenejšega izdelka, ki pa je še vseeno OK. Pri šapmonih in tuš gelu je sicer pogoj da ni SLS, SLES, ker sem alergična in so zato dražji, se pa najdejo v akcijah in kakšni izdelki ki so pod 5€ (baleino olje za tuš in losjon recimo).
Pri zelo dragi kozmetiki Clinique ipd. Plačaš znamko, ne le sestavin.
Jaz najverjetneje ne bi kupovala dragih znamk kozmetike, tudi če biimela dodatno ničlo pri plači. Bi si vzela kredit za stanovanje/hišo in šla na svoje.
Moje izkušnje so take, da sem tako s preučevanjem sestavin (OMG, že 20 let
) kot tudi lastnimi izkušnjami prišla do tega, da ne le, da cena ne odraža kakovosti, ampak imajo pogosto prav izdelki visokega cenovnega razreda tako uboge sestavine, da bi se človek kar zjokal.
Ok, jasno; plačaš ime, znamko, vonj, teksturo, embalažo … ni problema. Ampak zakaj, za božjo voljo, so sestavine tako uboge? Menda boste poskrbeli najprej za to, saj je vendar učinkovitost najbolj pomembna – šele potem pride na vrsto vse ostalo. Pa žal ni tako.
Dejansko imajo dražji izdelki pogosto (ne pa vedno!) prijetnejše teksture, pogosto tudi vonje – OGROMNO pa je na tem, da čim je stvar dražja, nas avtomatično bolj pritegne in bolj cenimo. Rek, da kar je zastonj, ni nič vredno, žal še kako drži. Pa naj si gre za izdelke, storitve … karkoli.
In potem je tu še nezavedno: če nekaj drago plačamo, bomo kar malo težko priznali, da ne deluje ali ne tako, kot smo pričakovali. In potem smo z dražjim avtomatično bolj zadovoljni + placebo (tako verjamamo in upamo, da deluje, da se nam zdi, da res (bolj) deluje). Stežka priznamo – ponovno, gre za nezavedno raven – da smo denar vrgli stran. Poleg tega dražje tudi bolj varčno uporabljamo (ponovno nezavedno), ker smo za njih plačali več in, jasno, želimo, da bi trajali dlje.
Sicer mi je bilo od nekdaj v poseben izziv, zadoščenje in veselje iskati oz. odkrivati super izdelke v nižjem cenovnem razredu – tako dekorative kot tudi nege. In res doslej še nisem ugotovila, da bi veljalo pravilo 'mal dnarja, mal muske'. Vse je odvisno od posameznega izdelka, firme. NI pravila.
Sploh pa se je ravno v zadnjih letih kakovost (naj)nižje cenovne kozmetike tako dvignila, da skoraj ne moreš verjeti in sama bi se počutila precej neumno, če bi plačevala 10-krat ali 30-krat več denarja za enak ali celo slabši izdelek – samo zato, da bo imel zveneče ime in luksuzno embalažo.
Ampak vsak po svoje, seveda – če nekdo to potrebuje, pač naj.
Edina stvar, kjer ne delam kompromisov, so parfumi. Tu pa res nikoli v življenju – niti v OŠ ne! – nisem imela cenenih, vedno znamke. Ampak glede na to, da sledim raziskavam glede zdravja, so precej škodljivi, tako, da gruntam, s čim naj jih nadomestim …
Jaz moram reči, da po visokocenovni kozmetiki razen pri parfumih ne posegam. Parfume kupim zelo redko, ker jih niti ne uporabljam dosti in mi trajajo dolgo.
Za nego telesa gre moja pripravljenost plačati nekje do nivoja znamke Korres ali morda včasih Melvita (oboje dražje, a ne še TAKO drago), za sončno nego nekje do cenovnega nivoja lekarniških znamk. Dekorativo kupim ugodnejšo (Catrice, Trend it Up, Alverde...), in res redko sploh kaj kupim, ker imam toliko zaloge.
Tudi za lase večinoma kupim drogerijske znamke.
Največ za nego telesa kupim od ugodnejših naravnih znamk, npr. Biobaza, Alverde, Terra Naturi.....in večinoma so mi vse te dokaj ok.
Raznih blogerjev, vlogerjev, influencerjev ne spremljam. To me je minilo in ne da se mi zapravljati dragocenega časa za to. Izjemoma včasih pogledam samo še na 2 bloga, oba tuja (Innen &aussen in Dear skin).
Vseeno pa opažam, da sem kar dosti informirana o tem, kaj je novega na trgu. Novice zasledim na spletu (predvsem fb strani znamk, ki me zanimajo - imam všečkane), iz reklam in tudi ob ogledu trgovskih polic. Občasno gledam tudi strani, kjer uporabniki ocenjujejo izdelke.
Razni hypi me ne ganejo več. Razlog je predvsem v tem, da sem razumsko ugotovila, da sem v preteklosti kupila vse mogoče, kar je potem le stalo na mojih policah in nisem uporabljala. Vreči stran se mi zdi zelo slabo.
Moje izkušnje so take, da sem tako s preučevanjem sestavin (OMG, že 20 let) kot tudi lastnimi izkušnjami prišla do tega, da ne le, da cena ne odraža kakovosti, ampak imajo pogosto prav izdelki visokega cenovnega razreda tako uboge sestavine, da bi se človek kar zjokal.
Ok, jasno; plačaš ime, znamko, vonj, teksturo, embalažo … ni problema. Ampak zakaj, za božjo voljo, so sestavine tako uboge? Menda boste poskrbeli najprej za to, saj je vendar učinkovitost najbolj pomembna – šele potem pride na vrsto vse ostalo. Pa žal ni tako.
Popolnoma se strinjam.
Tudi jaz se strinjam z zgoraj napisanim.. V večini primerov visoka cena ne pomeni boljše kvalitete, ampak plačaš le ime, embalažo,...
