Depresija

Ana...človek pač sam po sebi izbira ali se bo podal v zdravila ali pa bo poskusil tudi druge metode brez zdravil. Ne delam nobene antipropagande in je tudi nočem, navedla sem samo morebitne možnosti z ali brez, svoje izskušnje z zdravili in brez zdravil, ima pa vsak pravico in možnost se odločiti sam po svojih potrebah in težavah za zdravila ali ne.
Ali nismo že tolikokrat slišali, da imajo zdravila pozitivne lastnosti za določeno bolezen, pa tudi veliko stranskih učinkov(negativnih lastnosti). Če bo zdravnik s teboj odkrit, tako kot sem jaz imela to srečo, ti bo vsekakor dejal, da imajo antidepresivi zelo negativne stranske učinke. To pa še ne pomeni, da kogarkoli zavajam in nagovarjam naj se ne zdravi z zdravili. Vsak za sebe najboljše ve! Podala sem samo svoje mnenje in še vedno trdim, vse je samo v naših glavah!

Ja itak, da je v naših glavah; kemijski procesi, katerih ravnotežje se poruši...

ja saj telo in um  sta itak zelo povezana!pa tudi sama lahko povem
da navadna slaba volja ni enako kot depresija,za to je pač odgovorno
neravnovesje kot ste že napisali!saj verjetno potem nebi dajali tablete
kar tak,čeprav so škodljive po eni strani!kemija je kemija!

jaz se veliko pogovarjam z psihiatrinjo,kolko se pač da v tistem času
ko jo imam!za kratek čas mi odleže,malo lažje zadiham!ampak potem me
spet čez nekaj časa začne lovit!tak da bi mogla nekaj spremenit na
sebi!ampak škoda da ni recepta!ker včasih se znajdem v slepi ulici in
potem je to začaran krog!vglavnem tega si res nihče ne zasluži!to je
ena brezvezna kruta stvar ki uničuje življenja!

Citiram v ustrezno temo:

Odgovorjam na tole:



Torej se nobena izmed ostalih ni nikoli soočila z predsodki ko je iskala pomoč? Pri meni je bilo tako da so me skoraj vsi odvračali od tega. Prijateljica ki se je zdravila zaradi bipolarne motnje mi je rekla da je vse ker je psihiater naredil zanjo to da ji je dal zdravila zaradi katerih niti funkcionirati ni več mogla, pomagal ji pa ni nič. Drugi so mi govorili da ne rabim psihiatra. K iskanju pomoči me je pa dokončno spodbudila prijateljica, ki se zdravi zaradi depresije (in mi je povedala da ji pomagajo) pa tudi to da so se telesni znaki in psihični znaki hudo poslabšali (s tem da sem jih jaz sprva zamenjala za znake kronične bolezni).

Mene je bilo že tako ali tako strah se sploh soočiti z težavami, ko so me pa še drugi zraven zasipali z svojimi idejami pa sem popolnoma odpovedala.

Ja, no, tole ni predsodek ampak lastna izkušnja.
Poleg tega se spodnje očitno nanaša na omenjeno temo, ne na splošno.


Se pa strinjam, da je čisto preveč predsodkov v zvezi s tem v tej ubogi Slo ...

Upam, da se boš čim hitreje bolje počutila in s čim manj stranskimi učinki.

Je predsodek če veš da so zanjo psihiatri vsi enaki in da je zaradi tega prekinila svoje zdravljenje.

Tole je vzeto iz konteksta samo zato ker me je nekaj postov iz tiste teme spravilo v slabo voljo ne pomeni da vse članice ki so pisale v tisto temo mečem isti koš. Sploh pa je tole vzeto iz teme O čem razmišljate? če bi hotela povedati da me motijo predsodki članic bi pisala v temo Kaj vas moti na članicah PLja.? V mojih besedah ni treba iskati nekega prikritega sovraštva zato ker sem precej iskrena oseba in lahko brez težav direktno povem kaj me moti.


Ampak v to temo nisem pisala zato ker bi se hotela zagovarjati glede mojih ostalih postov ampak zato ker me je zanimalo kaj je najboljše pomagalo tistim ki se soočajo z depresijo oziroma so se že zdravile zaradi nje. Torej psihiater + psiholog,/psihoterapevt/podpora družine....

Ojojoj ... kdo in kje omenja kakšno sovraštvo?
Ne bom raje ničesar več napisala, da ne bo še kakšnega nesporazuma ...

hei
mene pa zanima kakšni so simptomi depresije oziroma kako veš, da jo imaš?
kajti sama sem se znašla v situaciji, ki je zame nevzdržna in sploh več ne vem, kaj je z mano! namreč že nekaj časa opažam, da nisem jaz več to kar sem.  najhuje pa je to, ko sem do zdaj še nakako lahko v sebi zadržala stvari ter nisem skoraj z nikomer govorila o tem, kaj me muči ter kako trpim. do pred kakšnega pol leta, pa se mi zdi, da je kar vse ven udarilo. pričelo se je z določenimi zdravstvenimi problemi (dnevni glavoboli, bolečine v trebuhu,...) vendar različne preiskave niso nič pokazale.
zdaj pa že skoraj vsak dan jočem in se počutim kot največji nesposobnež, manjvreden človek. čez dan sem zelo utrujena ter bi lahko skoraj ves dan prespala, včasih mi je celo težko karkoli narediti, ker sem tako brez energije.
zelo težko sem fizično aktivna, ker se zelo hitro utrudim in imam občutek, kot da mi bo srce razneslo (in do tega pride že, če grem po stopnicah).
sploh se več ne morem učiti, ker nimam koncentracije in se mi zgodi, da preživim pred knjigami po tri, štiri ure, ne da bi karkoli naredila.
cel čas me razjeda občutek krivde, kako slab človek sem ter se počutim osamljeno.......

do zdravnika ne upam, ker imam občutek, da mi bo rekel jokica ter se norčeval iz mene in mi rekel, da je vse v moji glavi

nasveti?

Čimprej pojdi do svoje zdravnice in ji reči da potrebuješ napotnico za psihiatra, naj ti da nujno napotnico. Simptomi so pri vsakemu drugačni. Jaz sem imela resne težave z koncentracijo, spominom, bolečine v nogah za kateri ni bilo nobenega razloga, utrujenost, pretirana agresija, občutki krivde itd.

Tukaj si lahko prebereš vse simptome: KLIK

Nihče se ne bo norčeval iz tebe, verjemi mi. Depresija ni lahka bolezen je pa v večji meri ozdravljiva oziroma obvladljiva.

Ne vem če ti splošni zdravnik lahko kar predpiše antidepresive? Glede na to da se veliko ljudem po njih stanje na začetku poslabša - samomorilnost ne bi rekla.