hawtpie

Uh, zanimiva tema.

Jaz imam prav en čuden strah pred morskim dnom, al kako bi se temu reklo. Panično se namreč bojim z bosimi nogami dotikati morebitnih živečih ali neživečih organizmov na dnu morja. Smotano, vem. 

Bananino rolado bi. Mmmmm!  Se bom morala potolažiti še s kakšnim krofom.

Krof in vroča čokolada. Pa to, da je jutri petek. 

Meni se je zgodilo podobno, pa sem potem po urah paničarjenja in iskanja odgovorov po raznih forumih, normalno nadaljevala z jemanjem KT, brez kakršnih koli nadaljnjih zapletov.

Pijem vročo čokolado in skozi okno pogledujem proti ulični svetilki. Sneeeeeg!  Najraje bi šla ven slikat, ampak kaj ko mam fotkič za en drek.

Se bom še jaz opogumila, ker imam podobno težavo kot Jasmina.

V mojem primeru sicer tip ne zahteva, da kar začnem z delom zastonj, problem je bolj to, da še sam ne ve kdaj bo odprl. Moral bi poslovati že v decembru in on to meni tako casual razlaga. Dejstvo je, da je tip malo "počasen". Ne maram biti žaljiva, ampak to po 3 pogovorih, ki ne vodijo nikamor pač opaziš. V glavnem, trenutno ne vem še ničesar konkretnega glede plače in za kakšno obdobje me želi zaposliti (ker še ne ve ali mu bo odobrena subvencija; v tem primeru za 1 leto). Muti tja v en dan, konkretnega odgovora nobenega, od mene pa je želel slišati vse mogoče že na prvem razgovoru. Tudi stvari katerih se ne sprašuje, ampak se on tega ne zaveda, ker kratko malo nima pojma.

Prejšnji teden v četrtek bi se morala dobiti, da bi mi kaj več povedal o plači in tako naprej. Klicala sem ga 15min pred dogovorjeno uro, on je pa že odšel iz mesta. Rekel je, da bo poklical, ko bo spet tam, da se dobiva. Klical je danes, ker pa sem bila zunaj, sem klic žal zgrešila. 3 ure sem ga poskušala dobiti, telefon pa kao zaseden non stop. Do tiste ure, ko sem zadnjič poskušala, ga verjetno niti ni bilo več v mestu. Zdaj pričakujem klic spet jutri, drugače bom poklicala sama. Ne vem kaj naj si mislim o vsem tem, ali se mi sploh splača ukvarjat z nekom, za katerega sploh ne vem ali mi lahko zagotavlja redno plačo? Živcira me njegova neinformiranost in površnost. Kot tudi v zgornjem primeru, njegovi firmi statistika ni v prid, računa sicer nima blokiranega, cilja pa verjetno na denar od države s tole subvencijo, s katerim si bo potem začel... ne vem kaj. Žal ima lahko dandanes že vsak lolek firmo.

Obupana sem, ker rabim denar, da ne bom na plečih staršev (oziroma očeta, ker trenutno živimo le od njegove plače), hkrati pa ne želim, da bi bila že moja prva zaposlitev bedna izkušnja.

Danes pa res za en K. Potencialni delodajalec me spravlja ob pamet, ker je eno nevedno, nesposobno teslo. Jaz sem pa na psu in zato skoraj prisiljena sprejeti vsako delo, ki se mi ponuja.

La Prairie Midnight Rain mogoče? Te stekleničke res ne pozabiš zlahka. 

Midva ne praznujeva oz. se ne obdarujeva. Bolj kot sam koncept Valentinovega, mi gredo na živce tisti skrajneži, ki se nagibajo preveč v eno ali drugo smer. Eni ga sovražijo, drugi (ponavadi frišno zaljubljeni) pa obožujejo. Vsi pa pri tem čutijo nujno potrebo deliti svoje občutke na socialnih omrežjih. Ne odobravam. 

Nimam nobenega. 

OPM se rada sprehaja po snegu.

Nazadnje sem si v DM-u kupila Scheller Calendula kremo. Bila je v ponudbi cenovni bonbonček, tako da sem vsa srečna dobila 2 za ceno 1. Mi je pa ta že od nekdaj top krema za roke, ker se hitro vpije in ne pusti mastnega občutka na rokah.

Smoothie + polnozrnata štručka.

Pa ga v Leclerc-u ni bilo več.  Upam, da bo poleti spet.