Antidepresivi: vaše izkušnje

Prosim, da poveste tisti, ki ste imeli kakršno koli izkušnjo z antidepresivi, svoje mnenje. Vam je pomagalo ali ne? Kako bi primerjali učinek s šentjanževko, če je kdo pred tem tudi to probal.

Hvala

AD-ji sami po sebi ne pomagajo, če se ne naučiš spremeniti vedenjskih/miselnih vzorcev, ki so zate neustrezni (zato se pojavi depresija).
šentjanževke nisem poizkusila, deluje pa na naravni bazi, nekako pomiri trenutno stanje. (problemi ostajajo kot pri AD-jih)
priporočam strokovno vodstvo.

ni nujno, da se depresija pojavi zaradi vedenjskih/mislenih vzorcev. Gre za hkrati fizično bolzene in ne le psihičnega izvora. Pri meni je podedovano.

tudi pri meni je podedovano, pa samo medikamentna terapija ni rešila ničesar.  

Vedenjski vzorci so naučeni, prav tako življ. 'drža' in se potem govori o 'podedovanosti'. So ti izmerili stopnje nevrotransmiterjev serotonina, norepinefrina, kortizola ... in ugotovili, da imaš neravnovesje?

Vzrokov za depresijo je veliko oz. so lahko zelo različni; dejansko neravnovesje nevrotransmiterjev v možganih, zloraba alkohola in ostalih drog ali zdravil, dednost (je res podedovano ali gre za naučene vzorce delovanja, razmišljanja, vedenja?), osebnost (enako), način življenja (zadostuje nepravi kraj, pomanjkanje družbe in stvari, ki te veselijo), stresne situacije v življenju, razne bolezni, zdravila (stranski učinki), vreme (v jeseni in pozimi je velik porast depresivnih stanj oz. poslabšanje depresij), debelost, travme iz otroštva (napačno ravnanje sorodnikov v ključnih situacijah), pomanjkanje določenih vitaminov (uravnotežena zdrava prehrana!) ... pa najbrž še marsikaj.
To pa pišem zato, ker v večini naštetih primerov AD niso zdravilo, ker ne odpravijo vzroka (sodobna medicina pač). Te spravijo na noge, ja, ampak ob prvi priliki si spet tam, kjer si bil.

Zato toplo priporočam psihoterapije in šele če to ne bo pomagalo, AD (ali pa vsaj oboje hkrati, da ko končaš z AD, da začneš z drugačnimi življ. načeli, pogledi ... da se ti ne ponovi). Razen, seveda, če so ti izmerili in ugotovili neravnovesje.

Se strinjam s Tanjo in Sinthijo. Bi pa rekla še to, da če je oseba na začetku zelo zelo na tleh, obupana, na robu, razmišlja o samomoru je vsekakor najprej potrebno jemati AD, da se stanje ne poslabša in šele nato se lahko prične s psihoterapijo in drugim. Če bi se v stanju obupa lotili reševati kakšnih hudih travm je lahko usodno, saj jih človek v takem trenutku ne prenese. Depresija je pravzaprav obramba telesa, preživetvena tehnika, da se telo ne sesuje dokončno. Tesnobo, depresijo telo uporabi za vzpostavitev novih oblik soočanja in s tem preoblikuje neko (pre)stresno situacijo. Če je travma, stres dolgo prisotna, vztraja več let se dejansko spremeni hipokampus, ki zakrni. Biološka povezava so glukokortikoidi, hormoni, ki jih izloča nadledvična žleza kot del odgovora na stres.
Ena izmed možnosti zdravljenja je tudi homeopatija, ki prav tako na izključuje alopatije.

A ti lahko to izmeri osebni zdravnik, če ga prosiš?

Ne, pa tudi v psihiatriji kolikor je meni znano tega ne merijo ampak se postavi diagnoza na podlagi klinične slike pacienta. 
Znanstveno je dokazano, da pride do neravnovesja v možganih, je pa po mojem mnenju vzrok depresije psihičen in ne zgolj posledica neravnovesja. Le to je najverjetneje "obramba" telesa pred hudim stresom, travmo, itd. Psihiatrija odpravlja večinoma simptome (depresija, fobija, tesnoba), ne pa vzroka in tu je njena šibkost. 

Toliko, da se 'shodi', ampak če ne boš 'treniral' zraven, da 'noga' postane spet močna, boš prej ko slej spet na 'bergli'. In to over and over again.

Ja, saj to je problem: ne meri se in ne išče - kaj šele odpravlja oz. zdravi - vzrokov.

Se popolnoma strinjam.

Poudarila bi pa še to, da obstajajo različni antidepresivi in da ni vsak primeren za vsakogar.

Ok. Kako torej dosežeš da ti le izmerijo stopnje nevrotransmiterjev?

Živjo Kiko2!

Jaz sem jemala Prozac, in sicer pred nekaj leti, ko sem imela težave z bulimijo. Če so mi sami antidepresivi pomagali ali ne, bi težko rekla. Vsekakor se je stanje zelo izboljšalo po nekajmesečni individualni terapiji s psihiatrinjo, skupinski terapiji z drugimi dekleti ter terapiji s Prozacom. Ne znam ti opisati kakšen je bil učinek samega antidepresiva, mislim da sem se po njem počutila nekako pomirjeno in manj živčno. Ne vem pa, ali je bil to dejansko učinek antidepresivov ali le placebo efekt. Vsekakor mi je celotna kombinacija pomagala do te mere, da sem že nekaj let popolnoma "zdrava".

Ni realno pričakovati, da ti bo katerikoli antidepresiv pomagal v tej meri, da bo odpravil tvoje težave, kakršnekoli že so. Mislim, da lahko od antidepresiva pričakuješ le to, da bo neke vrste pomoč pri zdravljenju tvojih težav (če se bo zdravnik odločil, da ti jih bo predpisal seveda, NIKAR jih ne jemlji na lastno pest). Vsekakor je najpomembnejša tvoja osebna odločitev, da boš nekaj ukrenil/a glede težav, ki jih imaš in jih poskušal/a odpraviti oz. za začetek vsaj izboljšati.

Upam, da sem ti kaj pomagala, če imaš pa še kakšno vprašanje pa kar vprašaj. Srečno ti želim!

Dejstvo je, da vzrok depresije odpravimo težko oz. ga ne moremo, ker vzrok ni znan. Ve pa se, da je depresija zapletena motnja, na katero vplivajo tako fiziološki dejavniki (neravnotežje nevrotransmitorjev itd), socialni dejavniki (socialno okolje) in pa psihološki (osebnostna struktura posameznika, načini soočanja s stresom itd).
Zaradi prepletanj vseh teh dejavnikov je potrebno in nujno, da posameznik prejema (poleg drugih oblik zdravljenja) ustrezno medikamentozno terapijo (sploh če gre za hujšo motnjo). Tako, da se mi ne zdi ok to kar se dogaja danes, da se kar na splošno antidepresive označi za slabe. Poleg tega pa se ne uporabljajo samo za depresijo ampak še za marsikatero drugo motnjo, ampak o tem kdaj drugič.
Poleg medikamentozne terapije pa se seveda priporoča psihoterapija (najbolje vedenjsko kognitivna, ki ima na tem področju tudi najboljše rezultate). Pri blagi obliki depresije se zna zgoditi da pomaga samo to.

Vem sicer, da tukaj niste že iz principa proti antidepresivom, ampak bi še enkrat rada poudarila, da a priori ne smemo biti proti, ker je za pacienta vseeno najbolj ugodno če prejema hkrati medikamentozno terapijo in psihoterapijo.

Se strinjam Saska1.

Obstaja razlika med depresivnim stanjem/počutjem in samo depresijo, ki je bolezen in ne samo slabo počutje za nekaj dni.