Bravno naši! Izgubila sem kako leto življenja, ampak to zdaj ni pomembno.

nasploh se mi je zdela zelo težka tekma, me je kar zaskrbelo, ko so bili na začetku tako nervozni. Alžirci igrajo OGABEN nogomet, to sploh ni nogomet. Najprej komolec v glavo, potem pa na žogo, je očitno njihov moto. Mah.
Velik

in

in *smalji ki se klanja* Sarmi, ker je ubranil res že 100% gol, Birsi, ki je migal takrat ko je bilo našim najtežje, Korenu, itak, ker je dal gol, čeprav me je na začetku ornk jezil, in Keku, ki je naše fante pripravil do zmage na svetovnem prvenstvu! Skratka, navdušena sem totalno!

Žal sem tekmo morala gledat doma, ker je faksu dokaj vseeno za življenjsko pomembne tekme, ampak vseeno, doma je evforično vsaj toliko kot v kakšni gostilni.
Naslednji bojni plen: ZDA.
