Študij in učenje

Kako pa to, da ti ni uspelo narediti več?
Ali imaš kakšne ustne izpite in bi ti šli predavatelji na roko, da bi jih lahko delala pred junijskimi roki, na govorilnih urah (mislim tiste predmete, ki so jih že odpredavali)?

+1

Predlagam ti, da prebereš moj odgovor par strani nazaj, ko je ena druga punca tožila, da ima isto čisto preveč izpitov za naredit. Ne razumem pa, zakaj točno ti manjka motivacije, če te študij zanima in se vidiš v poklicu. Vprašaj se še enkrat, zakaj se ne moreš spravit k učenju, ker je nezainteresiranost zelo pogost razlog, verjetno naslednji pa zahtevnost. Nisi prva, ki je na faksu, za katerega nima primerne podlage iz srednje šole, se mi pa zdi (glede na tvoje besede), da si srednjo šolo naredila bolj z levo roko in te je presenetila zahtevnost faksa in to, koliko truda in časa je treba vanj vložiti.

To, da si na novem študiju, se meni ne zdi tehten razlog, ker če si enkrat že bila vpisana na faks in kdaj šla pogledat na kako predavanje in izpit, bi ti moralo biti jasno, koliko faks zahteva. Sploh, če si se prepisala na faks, za katerega si vedela, da bo težji. Naslednja stvar- glasne cimre se da najbrž vljudno prosit za malo mira ponoči, da se lahko naspiš, učiš se lahko pa v knjižnici, če te hrup moti. To, da čas beži, je dejstvo. Naredi si koledar izpitov, ga obesi na vidno mesto in če te tudi to ne opominja dovolj, si najdi nekoga, ki te bo vsak dan malo povprašal, kako ti gre učenje. Ker če ne drugega, ti bo vzbudil slabo vest, če ne doš delala dovolj. Dnevi na faksu so dolgi, tudi jaz imam cca. 4 zahtevna predavanja na dan, 4-6 ur v laboratoriju, par inštrukcij na teden, zvečer učenje in obvezne domače naloge in pisanje poročil za vaje, kolikor še ostane časa. V prostem času pa pranje perila, nabava hrane in ostali opravki. Če ti pa še ob vsem tem ostane kaj časa, pa si ga lahko razporediš, ampak faks mora biti na prvem mestu. Tako pač je in na tempo se moraš navadit, zato pa faks ni za vsakogar. Lahko pa sama sebi dokažeš, da ti ne spadaš med te ljudi, se zelo resno spraviš k delu in ti bo uspelo.

Katjusha in vsi, ki imate težave s študijem, vzemite si Lubenico za zgled. Vsa njena mnenja o študiju, ki sem jih doslej prebrala, po mojem absolutno držijo in vodijo do uspešnega študija. Iz postov lahko razberemo, da Lubenica jemlje svoj študij zelo odgovorno in zrelo (po moje je tudi zelo uspešna pri študiju), stvar ima 100% v svojih rokah in to se mi zdi res super. Katjusha, če si brez motivacije in če ti je, kot praviš, študij ušel izpod nadzora, si preberi tudi za nazaj, kaj je Lubenica napisala o tem, koliko dela in kako dela.
Še jaz bi si jo najraje vzela za zgled, in to kar lepo v službi! Npr. kakšno popoldne, ko imam tako nizek pritisk, da bi najraje zaspala pred računalnikom in gladko "pozabim", koliko nakopičenega dela me čaka.

Ja, Lubenica je res lepo napisala.

Mislim pa, da se moraš predvsem odločit, kliknit ti mora v glavi, da hočeš to naredit in da zmoreš. Za cilj si najprej zastavi en ali dva izpita (no, odvisno od rokov). ko boš imela prvi izpit narejen, boš definitivno dobila dodatno motivacijo za študij. Nekako potem steče bolj enostavno.
Kaj pa učenje s kakšno sošolko/sošolcem? Morda preko pogovora ob čaju? Nekaterim to zelo ustreza... Tema pogovora pa je seveda izključno učna snov.
Pa razpredelnice z vsakodnevnimi opravili, kjer je seveda na prvem mestu učenje, so res v redu... Učno snov si razdeli smiselno po dnevih. Za dneve, ko dosežeš kar si si zadala glede količine predelane snovi, si privošči kakšno malenkost-nagrado...

Če te stvar zares zanima, ni razlogov, da je ne bi opravila...
Sama sem bila prvo leto faksa še nekoliko neodločena in razočarana z mojo izbiro... pa če izpustim svojo dramo z neuspelim prepisom zaradi manj kot ene točke na maturi... Sem se na koncu odločila za študij, pri kateremu je nujno predznanje iz nemščine. Že na informativnih dnevih in tudi od drugih študentov sem slišala, da brez predznanja nemščine nimam kaj delat na moji smeri pa sem se vseeno vpisala tja. Vsi sošolci so imeli minimalno nekaj let nemščine za sabo, no tudi 8 let ali več... jaz pa nič... Edino nemško besedo, ki sem poznala je bila kartoffel... nekatere besede pa sploh nisem vedela, da so nemške... npr. rikverc.... no... pa sem prišla do diplome brez neuspehov ... Za to pa sem se učila in učila... in hodla na tečaje in gledala filme in brala knjige v nemščini itd. itd.
Pač odločit se moraš... najt pravi način, kako se lažje učiš... in se učit in učit. Če te študij zanima, poskusi se naučiti več od samo zahtevanega... Jaz sem vedno brala dodatne stvari... guglala itd. itd. ... Seveda, da se uspeš naučit, moraš stvar najprej razumet.

mijauuu a lahko pofirbcam, kaj si študirala?


Jaz se drugače počasi približujem koncu BA študija in že pospešeno razmišljam, kaj narediti naprej. Ena možnost je seveda +2 MA na našem oddelku, ampak nad tem nisem preveč navdušena, ker se mi zdi, da ne bi bila ravno srečna, to delo pa lahko opravljam zraven tudi brez magisterija. Druga možnost je +2 na kakšnem drugem faksu, sploh če bi mi slučajno ostal kak izpit in bi imela absolventa, ker bi potem imela tudi čas za kakšen diferencialni izpit več. Tretja možnost je pa zaporedni študij oz. ponoven vpis v prvi letnik, samo je problem KAM.

Dejansko nisem nič bolj odločena, kaj hočem početi v življenju, kot sem bila konec gimnazije, pa vsak drug dan se spomnim česa drugega :/ Fant me zelo spodbuja, naj grem na kaj naravoslovnega, mene je pa kar malo strah, ker sem imela zdaj tri leta opravka samo z jeziki. Sicer so mi naravoslovni predmeti v gim. šli dobro, pa vem, da se v prvem letniku začne ponavadi predvsem s ponavljanjem za nazaj, pa fant bi mi lahko pomagal ... ampak je vseeno kar težka odločitev, sploh ker je med faksi, ki me zanimajo, tak s sistemom 5+0, kar pomeni minimalno še 5 let resnega študija ...

V primerjavi s celim življenjem dela nečesa, ki te niti ne veseli, je 5 let mala malica. Sploh zato, ker je v Sloveniji študij v večini še neplačljiv (pa ne me zdaj napadet s tem, da so tukaj še vedno stroški vpisa, pa stanovanja, hrane, zapiskov, itd., ker to se pojavlja povsod, pa še par tisoč € šolnine letno za povrh) in imaš možnost to naredit, brez da se do glave zakoplješ v dolgove. Pojdi študirat naravoslovje samo v primeru, da te to res veseli, ker je naporno ter zahtevno in brez veselja do študija je po moje zelo težko daleč prilezt. Poznam pa tukaj v tujini primer ljudi, ki naredijo 6 let študija veterine in se potem vpišejo še na 5 let medicine. Se zgodi, če se sredi študija spomniš, da to ni to.

Alternativa ti je delo v strokah, ki te trenutno veselijo, da vidiš, če je to res to in mogoče potovanje za nekaj časa, kot to počnejo v tujini (če si lahko privoščiš). Mogoče ti bo to dalo navdih, kaj bi rada počela, ko malo vidiš svet izven domače države (pa ne mi zamerit, če si že veliko sveta obkrožila, samo sklepam, da je to bolj malo ljudi v Sloveniji).

Se spomnim v 2. letniku me je bilo tako zelo zelo strah enega predmeta. Pred njim sem se počutila tako nemočno, nesposobno. Imeli smo pa zelo strogo in dosledno profesorico, ki nam je jasno in glasno povedala: "Če se boste odločili, boste ta izpit naredili, in vložili vanj toliko truda kolikor je potrebno."  Njen glas in njena vera v nas me je tako dvignila in res, vložila sem veliko truda, res zelo veliko in obrestovalo se mi je. Vse se da, samo če se odločiš in hočeš.

Je pa nekaj, da na učenje vplivajo še mnogi drugi dejavniki, jaz npr. se trenutno sploh ne morem spravit k učenju, ker me tre bolezen v družini in kup problemov, ki jih imam sama s seboj. Tako da nevem kako se bom iz tega zvlekla. Šlo bo verjetno zelo počasi, vendar vem, da bo potem vse vredu in bom iz te preizkušnje (če se lahko tako izrazim) odšla močnejša jaz.

Ogromno ogromno vpliva na učenje samopodoba in odnosi z ljudmi okoli nas. Vem, v preteklosti, če je bilo na tem področju vse vredu, sem kar cvetela za knjigami- hočem reči, nikoli, nikoli se mi ni bilo težko učiti, vse me je zelooooo zanimalo in uživala sem v študiju.