Evo še ene zgodovinarke (sicer dvopredmetne). Jaz sem tudi imela krizo, ko sem prišla na fax, ker je kar naenkrat bilo toliko snovi... Ampak se da - treba se je učit. Sej zdaj me tudi grabi panika - do konca študija mi manjka še deset izpitov, ki jih moram narediti do konca tega študijskega leta, sem si pa sama sebi rekla - če se bom učila, bom naredila, sicer pa ne...
Je pa fajn, da se začneš dosti prej učiti za nek določen izpit, da se ti snov fajn vsede. Jaz sem pač tak tip, ki rabi malo več časa, da se fajn nauči za en izpit (je pa spet odvisno, kako je izpit obširen). Včasih poslušam ene študente, ko govorijo, da so se v treh, štirih dneh naučili, jaz pa sem rabla več kot en teden. Pač ne morem od jutra do večera sedet za knjigo...
Sicer je pa fajn, da hodiš na predavanja - boš sama videla, na katera se ti bo splačalo, na katera pa ne. Ena je omenila zgodovinske forume - to si je tudi fajn pogledat. Zgodovina je pač tak predmet, da je dosti piflarije, fajn je, da se učiš ob zemljevidih pa da si narediš kak časovni trak - da se znajdeš v prostoru in času. Sama si izdelaj tudi kakšne izpiske (po alinejah ali pa miselne vzorce - kako ti bolj paše), sicer je to kar zamudno delo, se pa splača potrudit, ker se potem veliko lažje učiš.