Verjamem, da dež pri tem ni ovira Uživaj v svoji prvi furi in v vseh nadaljnjih seveda 
Ves trud okoli njega bo poplačan, boš videl :). Maš prav, še vsak trud je bil poplačan..Jaz sem šla po srednji šoli študirat v LJ, a sem se med vikendi vračala domov in tudi najemnine si nisem sama plačevala, sem pa izkusila radosti svobodnega življenja. Pri 24 sem si sama začela plačevati najemnino, ker sva v LJ živela skupaj s fantom, jaz sem bila absolventka in sem delala, tako da denar ni bil problem. Tako je bilo 1 leto, potem pa sva se odločila, da si naredila stanovanje pri starših (zgornji štuk) in zdaj imava prav luštno gnezdece.
Tudi jaz sanjam o hiši, ampak jaz sem šla raje v to varjanto, kjer sicer brez denarja ne gre, ampak nisva pretiravala z opremo in večino sva sama delala, tako da ni bil prehud strošek. Zaenkrat bova varčevala in živela tu, ker nama čisto nič ne manjka, potem pa čez XX let mogoče kak kredit, pa boljša služba, pa se bo že dalo tudi do hiške prit. Jaz si ne predstavljam, da bi bila do 30. leta še pri starših, ampak sem bila od vedno taka, da sem hotela biti samostojna.
Pa tudi direktno v nakup hiše ne bi šla s fantom, s katerim prej ne bi živela, če bi bila samska, pa bi itak raje izbrala stanovanje.
. Med študijem sem sicer živela v Ljubljani, ampak sem bila finančno in tudi emocionalno/storilno odvisna od družine (za vikende mi je očka kuhal in mami likala ). Zdaj sem absolventka in sem že od julija doma. Čeprav imam neskončno rada svojo družino, mi bo kmalu zmanjkalo živcev in se že res veselim vselitve, ki je planirana nekje konec leta. Sva pa imela s fantom veliko srečo, saj sva od mojih dobila zastonj stanovanje (tisto v katerem sem živela 20 let svojega življenja, preden smo se preselili v hišo), ki ga trenutno malo prenavljava. Sem jim neizmerno hvaležna 
.
