Prijava
Registracija Pozabljeno geslo

Forum

Selitev na svoje

Pojdi na stran 1 , 2 , 3 , 4 , 5
alexa
Starost: n/aPridružen: 16. jan 2005Prispevkov: 6840Kraj: LjubljanaStatus:Offline
Objavljeno: 20. nov 2005 18:20
Povezava do prispevka
No jaz imam zdaj že peto leto stanovanjski sklad, tako da podnajemno pri meni res ne pride v postev. Smile Ko se redno zaposlim, bom dvignila kredit in mesecno placevala za svoje stanovanje. V casu studija pa zivim doma. Ni vedno vse roznato, ampak so pogoji zaenkrat vec kot dobri. Tudi razumemo se kar okej :).
0
Nazaj na vrh
sweden
Starost: 43Pridružen: 20. jun 2005Prispevkov: 1964Kraj: Maribor - KrškoStatus:Offline
Objavljeno: 20. nov 2005 18:27
Povezava do prispevka

quote:58a088bad8="*malla*"jaz že od svojega sedemnajstega leta živim sama, sicer v hiši svojih
staršev, ampak ločeno v svojem nadstropju (beri klet). sedaj na stara
leta, pa se selim-o na svoje. čez točno en mesec dobimo ključe svojega
stanovanja in jaz sem presrečna.

Lucky you !

Kako ste pa prišli na to idejo? Si ti predlagala?

 

0
Nazaj na vrh
*malla*
Starost: n/aPridružen: 8. jun 2005Prispevkov: 4164Kraj: above starsStatus:Offline
Objavljeno: 20. nov 2005 18:44
Povezava do prispevka
a to da so me pri sedemnajstih izselili iz moje sobe v spodnje
nadstropje??? moj dragi očka si je zaželel velike kopalnice, pa se mu
je zdelo najlažje da mene izseli dol, on pa razširi kopalnico.


0
Nazaj na vrh
sweden
Starost: 43Pridružen: 20. jun 2005Prispevkov: 1964Kraj: Maribor - KrškoStatus:Offline
Objavljeno: 20. nov 2005 18:49
Povezava do prispevka
Hmm . No ja, odvisno, glavno da ti je všeč .
 
Mene pa mami prepričuje da naj z njo zamenjam sobo (ki je resda malce večja od moje) ampak nisem povsem prepričan...
V kolikor bi se odločil za to, bi naredili še prehod v sosednjo sobo (kjer je računalnik) in potem bi imel res super sobo... V bistvu kar že stanovanje.
Ampak, kot pravim, nsiem ziher.
0
Nazaj na vrh
ana25
Starost: 122Pridružen: 26. jan 2005Prispevkov: 9323Kraj: n/aStatus:Offline
Objavljeno: 20. nov 2005 19:09
Povezava do prispevka
S fantom živiva v svojem stanovanju (pol - kletno) v hiši mojih staršev, delava pa si svoje nadstropje v mansardi iste hiše. Zaenkrat vse v redu funkcionira, želim si, da bi tako ostalo, če pa slučajno zadanem na lotu, si bova pa kupila svoje stanovanje, še raje hišo.
0
Nazaj na vrh
_pety_
Starost: n/aPridružen: 25. dec 2004Prispevkov: 443Kraj: LjubljanaStatus:Offline
Objavljeno: 20. nov 2005 20:14
Povezava do prispevka

Jaz še vedno živim pri starših, vendar si zelo želim zaživeti na svojem. Vendar pa glede na to, da niti jaz niti moj tip nimava stalnih dohodkov (delava preko servisa) nama tak podvig nikakor ne bi uspel  Saj bi nama tako moji kot njegovi starši pomagali, vendar to ni isto, ker si na ta način še vedno nekako odvisen od drugih...

Pri nas doma se na srečo kar dobro razumemo in nimam nobenih problemov glede tega, pa tudi težijo mi ne in je razmeroma čisto v redu. Ni mi potrebno plačevat položnic..., v bistvu vse kar zaslužim porabim zase. Zato si niti ne predstavljam kako bi bilo, da bi živela na svojem, imela ogromno stroškov in si zaradi tega ne bi mogla privoščiti vsega kar si želim... Zaenkrat res ne bi dala vsakega zasluženega tolarja za golo preživetje, čeprav bi bila zelo vesela, če bi si lahko privoščila in živela s fantom.

Drugače bi pa tudi jaz raje vzela kredit in kupila stanovanje kot plačevala najemnimo; ampak se zavedam, da to ni mogoče. Bo treba ravno z najemnino začet.

 

 

0
Nazaj na vrh
spyro
Starost: 48Pridružen: 6. jun 2004Prispevkov: 209Kraj: MariborStatus:Offline
Objavljeno: 22. nov 2005 20:26
Povezava do prispevka
Ko sem šla prvič "na svoje" sem se preselila k fantu in moram priznati, da to ni bila ni bilo ravno najboljša odločitev. Osebno pač mislim, da absolutno nujno za vsakega posameznika, da je v nekem obdobju svojega življenja na svojem in da ima to mero svobode, ki jo samostojno življenje prinaša. žal pa velikokrat to ni možno.
Ko sva pa šla narazen sem si pa kupila svoje stanovanje (sem se zakreditirala): boljše, da plačujem kredit in vem, da bo nekoč to moje, kot pa da mečem denar skozi okno za najemnino.
 
Lep pozdrav
0
Nazaj na vrh
Vanni
Starost: 12Pridružen: 29. apr 2005Prispevkov: 4903Kraj: Planet LepoteStatus:Offline
Objavljeno: 23. nov 2005 12:59
Povezava do prispevka
Jaz komaaaaj čakam dan, ko bom lahko šla na svoje , ker doma že težko zdržim ! Ob prvi priliki grem in upam, da bo to res čimprej. Tudi če se bom zaradi tega morala čemu odrekati, ker bodo stroški večji... Sicer sem pa že itak navajena na skromnost (, pač tako je), tako da mislim, da mi to ne bi bil problem. Vendar to ne bo možno prej, preden ne končam faksa, ker fant še ureja stanovanje in nimava še kje živeti. Se pa tega oba veseliva .
Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Bistvo je očem nevidno. (Antoine de Saint-Exupery)
0
Nazaj na vrh
Simona
Starost: 44Pridružen: 17. okt 2003Prispevkov: 5512Kraj: MariborStatus:Offline
Objavljeno: 23. nov 2005 13:22
Povezava do prispevka
paisley je napisal/a
 V podnajem nimam namena it, raje potrpim do konca faksa in do redne zaposlitve pa potem vzamem kredit, ko bo po toliko in toliko letih plačevanja nekaj dejansko mojega;
 
Iz tvojih ust v božja ušesa!
 
žal pa je kruta realnost taka, da služb za nedoločen čas ne talajo kar tako, kredit je pa brez take službe težko dobit, cene nepremičnin pa letijo v nebo.
Lep dan,
:*: Simona :*:
0
Nazaj na vrh
xtinax
Starost: 15Pridružen: 15. mar 2004Prispevkov: 4071Kraj: n/aStatus:Offline
Objavljeno: 23. nov 2005 16:29
Povezava do prispevka
alexa je napisal/a
Ko se redno zaposlim, bom dvignila kredit in mesecno placevala za svoje stanovanje.





Brez sodelovanja staršev težko. Banka ti namreč ne bo dala kar 100%
vrednosti nepremičnine, ki bi jo kupila, standard je 50 ali 75 (slednje
pri novejših leasinških variantah, Hypo etc.). Je pa pomoč
staršev/žlahte v naših krajih precej običajna in se na ta način navadno
najde (pri enemu ali drugemu partnerju, če na svoje ne gremo sami)
nekakšna rešitev. Če se ne, po zaposlitvi sledi kar nekaj let resnega
šparanja, preden lahko razmišljamo o najemu kredita in lastni
nepremičnini (če smo vmes lahko doma, še gre, če smo v najemniškem
stanovanju, je šparanje težavno). Govorim iz izkušenj (diplomirala pred
srednje kratkim).
0
Nazaj na vrh
xtinax
Starost: 15Pridružen: 15. mar 2004Prispevkov: 4071Kraj: n/aStatus:Offline
Objavljeno: 23. nov 2005 16:30
Povezava do prispevka
Simona, sva bili istih misli 
0
Nazaj na vrh
Dina
Starost: 43Pridružen: 12. jun 2004Prispevkov: 3221Kraj: LjubljanaStatus:Offline
Objavljeno: 23. nov 2005 16:50
Povezava do prispevka
Ma ne, samo to je res obup, da si človek tako težko privošči svoje
stanovanje. Ker pomoje je res strahoten občutek, da si recimo star 40
let, z dvema otrokoma, potem pa zgubiš službo (po možnosti še partner)
in kar na enkrat ugotoviš, da te mečejo na cesto, ker nimaš več za
najemnino. Jaz ko
začnem o tem razmišljat, res slabe volje ratam. Kaj pa te skladi, ko
varčuješ za kasnejši nakup nepremičnine? Se kera spozna kateri so
najbolši? Jaz sicer še nisem nič gledala kako to sploh poteka, ampak bo
res počasi treba zaečt.
0
Nazaj na vrh
Čenča
Starost: 45Pridružen: 22. maj 2005Prispevkov: 1846Kraj: n/aStatus:Offline
Objavljeno: 23. nov 2005 17:33
Povezava do prispevka
alexa je napisal/a
Ko se redno zaposlim, bom dvignila kredit in mesecno placevala za svoje stanovanje.


Hej,

pri takih izjavah se vedno vprašam, če ste:
- naivne,
- imate zveze in poznanstva in vam je služba za nedoločen čas zagotovljena,
- že imate službo za nedoločen čas.

Redna zaposlitev je lahko tudi zaposlitev za določen čas. žal poznam zelo malo mladih diplomirancev, ki so takoj na zečtku dobili službo za nedoločen čas, ki je nujna za najem kredita, v večini primerov tudi za hipotekarni kredit.
Poleg tega ti mora zdaj od plače ostati pribl. 90.000 sit po tem, ko ti trgajo obrok kredita. Kakšno plačo moraš imeti, da se zakreditiraš samo za recimo 10 let in si hkrati omogočiš dostojno stanovanje (pazi, ne govorim o velikem stanovanju, govorim o stanovanju, ki je dostojno za bivanje!), si sploh ne morem zamisliti.

Sama sem imela veeeelikansko srečo, ker so mi stanovanje že pred leti kupili starši, od doma pa sem se odselila šele pred dobrim letom, ko sem se zaposlila. Najprej sem želela živeti sama, kar pa ni ravno poceni in sem zato počakala na prvo zaposlitev. Dejstvo je, da je življenje v dvoje bistveno ceneje, ker se vsi stroški delijo, vendar sem se želela tudi "čustveno osamosvojiti". S starši se odlično razumem, ravno tako s fantom (ki tudi živi sam), vendar se mi je zdelo, da bom s selitvijo od staršev k fantu šla z dežja pod kap - nikoli se ne bom naučila živeti sama. žal imam v okolici kar nekaj žensk, ki se nikoli v življenju niso osamosvojile (čustveno) in zdaj pri 40-ih raje vegetirajo v zakonu, kot da bi si privoščile še 30 let kvalitetnega samskega (ali pa tudi ne) življenja. No, ampak to ni bilo vprašanje.

Skratka, jaz sem res vesela, da mi je to uspelo, moram pa reči, da je finančno še vedno zelo naporno (nujna menjava oken, itd.) in - čeprav zelo uživam v svojem stanovanju, ki sem si ga uredila točno tako, kot sem želela - se bojim, da bom kar obupala in se vselila s fantom.

Pa še ta večni strah, kaj bo s službo...

0
Nazaj na vrh
sweden
Starost: 43Pridružen: 20. jun 2005Prispevkov: 1964Kraj: Maribor - KrškoStatus:Offline
Objavljeno: 23. nov 2005 17:47
Povezava do prispevka
quote:df4eb4958e="Čenča"
alexa je napisal/a
Ko se redno zaposlim, bom dvignila kredit in mesecno placevala za svoje stanovanje.


Pa še ta večni strah, kaj bo s službo...

Kaj bo šele čez 10, 15 letm ko moja generacija pride na vrsto ...?

 
0
Nazaj na vrh
Sinthija
Starost: n/aPridružen: 12. maj 2004Prispevkov: 9772Kraj: n/aStatus:Offline
Objavljeno: 23. nov 2005 19:19
Povezava do prispevka
Mene večkrat tudi pograbi enormna želja po tem, da bi šla na svoje (sploh ko se doma kaj spičimo), ampak potem začnem študirat, da pravzaprav nimam kam. Sicer sem od aprila redno zaposlena, ampak tako velikega kredita, da si kupim stanovanje, tako ne bi dobila; če grem v najemniško stanovanje, bom delala samo za položnice in najemnino in bo komaj shajanje iz mesca v mesec. Sicer imam fanta, ki ima svoje stanovanje, a glede na to, da sva šele nekaj mesecev skupaj, mislim, da še ni noben od naju pripravljen na kakšno skupno selitev; pa vsak dan bi se pol bilo treba vozit 1,5 ure do službe, pa še nikoli ne veš, kaj lahko pride (sicer bog ne daj, a ve se pa žal nikoli ne).
 
Tako, da bom začela dajat v sklade, pol pa kdaj čez čas še kredit, pa bomo videli kak in kaj.
 
Jah, dandanes kupit stanovanje ali hiško, je že skoraj misija nemogoče. Sploh, ko še komaj začneš s službo in nimaš še nič našparano.
"Najlepši okras ženske je ljubezen. Najlepša oblačila na ženski pa so roke moškega, ki ga ljubi."
0
Nazaj na vrh
Pojdi na:
Selitev na svoje
Stran 2 od 5
Pojdi na stran 1 , 2 , 3 , 4 , 5
Pojdi na stran:
Kozmetometer
Zadnje ocene
Zadnji izdelki
  • Tanja 19. mar 2023 20:52
    RES slabo, meni izsušuje kožo
  • Tanja 21. feb 2023 18:20
    Izvrsten, najboljši
  • [*jag0da*] 19. feb 2023 12:25
    Svaljka se
  • [*jag0da*] 19. feb 2023 12:05
    Ne preprečuje vonjav
  • [*jag0da*] 19. feb 2023 11:57
    Ne neguje
Forum
Zadnje objave
Najbolj brano
Trenutno dogaja
Izpostavljamo
Žajbelj in menopavza: je to popolna zeliščna pomoč za vročinske oblive?