Prijava
Registracija Pozabljeno geslo

Forum

Selitev na svoje

Pojdi na stran 1 , 2 , 3 , 4 , 5
Dina
Starost: 43Pridružen: 12. jun 2004Prispevkov: 3221Kraj: LjubljanaStatus:Offline
Objavljeno: 20. nov 2005 14:40
Povezava do prispevka
Zanima me, v kakšni situaciji ste bile, ko ste šle na svoje. Ali ste šli v najemniško stanovanje, ste že takoj kupili stanovanje, ali pa se preselili k fantu, ki je že imel svoje stanovanje, ali ste imeli kakšno prazno stanovanje (podedovano ali pa kaj takega), pa kako je bilo s službo (za določen/ nedoločen čas), ste imeli že kaj prišparano za čas ko boste šli na svoje. Jaz bi najrajši na vrat na nos šla, nisem (v materialnem smislu) še pripravljena, ampak je situacija takšna, da bi bilo pravzaprav najbolje, da spokam v čimkrajšem možnem  času.

Ampak imam pomisleke, ker nimam nobene varnostne mreže. Torej, ko bom šla, poti nazaj ne bo več. Če mi ne bo zneslo, ne vem kaj bom, ne bom imela kam. Moj fant pa še ni pripravljen iti na svoje, ampak pravi, da bi šel zaradi mene. Zdaj nekoga silit v ta prelomni korak (osamosvojitev), če ni pripravljen se mi zdi brezveze, ampak vem da če bi šla jaz bi šel tudi on. Pa še ena precejšnja ovira je. Noben od naju nima redne zaposlitve. Jaz bi si jo takoj poiskala, ampak vem, da redne službe pa še študij zraven nebi zmogla (pa ne ker nebi bila sposobna, ampak ker ne živim v takem vzdušju/okolju (kajpavem), da bi mi to sfolgalo). Če bi pa sama živela, bi pa komot lahko oboje uskladila (vsaj mislim, da bi). Ampak pomoje moraš vsaj nekaj časa imeti službo (po možnosti za nedoločen čas), da imaš zagotovljen denar za najemnino.

In tako se že par let vrtim v začaranem krogu. Nebi pa rada zdaj na sredini pustila študija. Pravzaprav bi rada slišala, če se da iz nule začet vse skupaj, pa čeprav "grizeš kolena", ne da bi ti spodletelo.
Ker mi mora že v prvo uspet, druge ni.
0
Nazaj na vrh
paisley
Starost: 41Pridružen: 18. maj 2005Prispevkov: 2025Kraj: n/aStatus:Offline
Objavljeno: 20. nov 2005 14:52
Povezava do prispevka
Jaz bom pokala, ko bo prva zanesljiva prilika. V podnajem nimam namena it, raje potrpim do konca faksa in do redne zaposlitve pa potem vzamem kredit, ko bo po toliko in toliko letih plačevanja nekaj dejansko mojega; fanta pa trenutno nimam.
 
Mam pa kolegico, ki je s fantom v luštnem enosobnem podnajemniškem stanovanju. Noben od njiju ni redno zaposlen, oba sta študenta + študentsko delo. Jima kar sfolga, moram rečt. Sicer sta konstantno brez denarja (za najemnino, stroške in osnovne stvari je, ampak poleg tega), samo vse pač zahteva neka odpovedovanja. Velja pa omenit, da kolegica poleg plače za občasna študentska dela prejema še preživnino.
Women, not girls, rule my world. - Prince
0
Nazaj na vrh
paisley
Starost: 41Pridružen: 18. maj 2005Prispevkov: 2025Kraj: n/aStatus:Offline
Objavljeno: 20. nov 2005 14:55
Povezava do prispevka
Aja, pozabla sem omenit, da je kolegica tudi šla zaradi družinskih razmer in je zdaj neskončno bolj srečna in sproščena. Sicer je občasno še vedno rahlo pod stresom (jasno - zarad keša), samo pravi, da ni primerljivo s stresom, ki ga je doživljala doma.
Women, not girls, rule my world. - Prince
0
Nazaj na vrh
alexa
Starost: n/aPridružen: 16. jan 2005Prispevkov: 6840Kraj: LjubljanaStatus:Offline
Objavljeno: 20. nov 2005 15:03
Povezava do prispevka
paisley je napisal/a
Jaz bom pokala, ko bo prva zanesljiva prilika. V podnajem nimam namena it, raje potrpim do konca faksa in do redne zaposlitve pa potem vzamem kredit, ko bo po toliko in toliko letih plačevanja nekaj dejansko mojega
 
Enako.
0
Nazaj na vrh
Maruška
Starost: 41Pridružen: 7. jun 2005Prispevkov: 9702Kraj: LjubljanaStatus:Offline
Objavljeno: 20. nov 2005 15:05
Povezava do prispevka
enako tudi jaz...in že komaj čakam!!!!
0
Nazaj na vrh
Ic3PrIncZ
Starost: 39Pridružen: 9. okt 2004Prispevkov: 3133Kraj: LjubljanaStatus:Offline
Objavljeno: 20. nov 2005 15:07
Povezava do prispevka
Tudi jaz se veselim iti na svoje. Samo se zavedam da sedaj nimam kaj. Dokler ne dokončam faxa nimam šans, mi pa tudi doma ni tako hudo, da bi se mi kam mudilo. Bolj gre za to da bi rada bila malo sama, ker mi ves režim in podobno doma ne ustreza.
 
Koliko ti pa še manjka do konca faxa? S fantom probajta splanirat kako bi bilo. Verjetno bi morala oba delati (če še ne) in bi morala večino denarja žrtvovati za bivanje. Pa za začetek je fino kakšno bolj poceni študentsko stanovanjce. Malo se zamislita koliko stroškov bi imela, koliko časa in mogoče bosta dobila kakšne smernice.
Light travels faster than sound! This is why some people appear bright until you hear them speak.
0
Nazaj na vrh
*Vesna*
Starost: n/aPridružen: 7. jun 2005Prispevkov: 662Kraj: n/aStatus:Offline
Objavljeno: 20. nov 2005 15:12
Povezava do prispevka
Jaz si tudi želim it na svoje ... samo imam moralnega mačka ... ker
doma pustim samega enega od staršev .... osamljenost, starostne težave
in nedružabnost že po karakterju a naredijo svoje ... zato verjetno ne
bova šla nikamor ampak bo vse ostalo tako kot je zdaj ... tedenske
migracije od enih staršev do drugih ....mogoče je z ene strani še malo
tihega čustvenega izsiljevanja v smislu kaj bo pa z mano če gresta?
nikoli nič ne reče, samo vem kaj misli .. in mi je grozno .. ker na
koncu si ti tisti, ki potegneš kratko ker ti nihče iskreno ne dovoli da
bi šel na svoje ... pa čeprav je do takrat še par let ...
0
Nazaj na vrh
pina`
Starost: 41Pridružen: 10. maj 2005Prispevkov: 236Kraj: n/aStatus:Offline
Objavljeno: 20. nov 2005 15:14
Povezava do prispevka
Dina, sem na istem. Doma sem edinka - če spokam, niti slučajno ne bom
smela nazaj, čeprav ne vem kako in kaj se bo oče s tem sprijaznil, saj
imamo veliko hišo z dost veliko okolico. Sicer sem zaposlena, ampak
zraven še študiram tako da večino denarja vlagam v fax, fant študira v
tujini medicino, čaka ga še kr nekaj let- skupaj ne moreva živet iz
tega razloga, čeprov bi bla zadovoljna tudi če bi živela sama, samo da
sem pač na svojem,  in o tem čedalje bolj razmišljam.

Imam sodelavko, ki zraven tudi študira in ima fanta brezposelnega
oz.opravlja priložnostna dela.živela sta že pri njegovi stari mami, na
njegovem vikendu od staršev, potem spet vsak nazaj doma, nato v enem
dragem podnajemniškem stanovanju, sedaj sta si našla cenejše a dobro
enosobno stanovanje. Sodelavka jamra samo to, da iz meseca v meseca
komaj shaja,ker je pač treba nakupit  potrebne stvari, ki jih še
pač nima(razno opremo, kakšno popravilo...), potem je tu najemnina in
položnice,fant pač ne zasluži ne vem kaj.Pri tem se sedaj odloča za kak
kredit,drugače pa navarčevanega ni imela ničesar. Sama pravi, da če bi
lahko izbirala še enkrat, bi ravnala isto, pa s starši niso bli v
konfliktu,samo, pač na svoje je želela.

Drug primer je moja prijateljica, ki se je spravila živet k njenemu fantu domov. Lepo sta
si uredila stanovanje na gornjem nadstropju hiše,večino je financiral
on, ampak tudi ona je že zaposlena. Njena varnostna mreža je
stanovanje, ki ga v enem mestu daje v najem, kupila si ga je s
podedovanim denarjem, namreč strašna nesoglasja ima z taščo in tastom,
posledično tudi s fantom, ker si želi, da bi se razumeli.Skupaj sta se
vselila po 7ih letih. In pravi, da če bi lahko ona izbirala, se nebi
nikoli vselila "nad starše". Domov nazaj ne more, ker ji je oče strašno
zameril odselitev, saj so planirali "da bo ostala doma", zato v hudi
sili, stanovanje vendarle še ima.
0
Nazaj na vrh
Maja85
Starost: n/aPridružen: 8. jun 2004Prispevkov: 1565Kraj: DolenjskaStatus:Offline
Objavljeno: 20. nov 2005 15:30
Povezava do prispevka
Veselim se dneva, ko bom končno na svojem, ker familijo vedno teže
prenašam. V bistvu se sovražimo zato, ker moramo živeti skupaj; če bi
imela možnost, bi že zdavnaj spokala. Tako pa bo treba počakat na konec
faksa, pol bom pa vzela kredit (ko bom že v službi) in kupila kako
majhno stanovanjece (če si samski, ne rabiš neke velike palače). Bom že.
0
Nazaj na vrh
Petra
Starost: 43Pridružen: 17. okt 2003Prispevkov: 6817Kraj: LjubljanaStatus:Offline
Objavljeno: 20. nov 2005 15:30
Povezava do prispevka
Jaz sem se odselila od doma leto in pol nazaj (sedaj sem stara 24,5).
živim v družinski garsonjeri, delam preko študenta, študiram, stroške
pa mi še vedno plačujejo starši. Glede tega lahko rečem, da imam blazno
srečo, s starši smo še v boljšem odnosu kot prej, če pa jih pogrešam pa
se preprosto odpravim za vikend domov, mogoče z njimi na morje,...ravno
zdaj sta bila pri meni in mi prinesla kosilo, da mi ne bo treba kuhat,
ker imam pojutrišnjem izpit. Če pa povem po pravici, bi težko
preživela,če bi bila odvisna samo od svojih prihodkov
0
Nazaj na vrh
vixi
Starost: -14Pridružen: 1. sep 2005Prispevkov: 3749Kraj: Ljubljana-LogatecStatus:Offline
Objavljeno: 20. nov 2005 16:44
Povezava do prispevka
Ko sem šla od doma sem imela 21 ali 22 let in redno službo (ki jo imam še danes). Študirat nisem šla ker sem na dveh sprejemcih padla in se mi potem, ko sem že delala, ni več dalo. Glede na to da sem oblikovalka, to takrat niti ni bilo ne vem kako pomembno.
 
Preselila sva se k njegovim staršem v hišo, z lastnim vhodom. Jaz sem imela od dodatnega dela nekaj našparano da sva lahko tudi opremila vse. Doma smo se štirje stiskali na 48 kvadratih pa še on je bil večinoma pri nas. Skupaj sva bila skoraj 9 let.
 
V naslednjih štirih letih je zveza razpadla in vrnila sem se domov. Brez vsega (razen vsega pohištva)
 
Kmalu za tem (cca. 2 meseca) sem se zmenila še z dvemi prijatelji in najeli smo trosobno stanovanje in dve leti živeli tam. Imeli smo se krasno in vedno bom trdila, da je bil to moj "študentski" čas. Starša sta to zelo spoštovala.
 
Vmes sem spoznala sedanjega fanta, ki je imel iz prejšnje veze pol nedokončane hiše v Logatcu. Najprej je eno leto živel z mano pri nas v najemniškem stanovanju, potem pa sva drugo polovico odkupila (z velikanskim kreditom) in se preselila sem. Uredila sva tako, da je moja 1/4.
 
Iskreno, si ne želim več vračati domov in v nobenem primeru ne bi več želela, da mojega tam kamor grem ni nič. Občutek, da te lahko nekdo kadarkoli vrže ven oz. so okoli tega problemi, je obupen in te že v štartu postavlja na podrejen položaj. Ne rečem da je vedno tako, je pa vedno neprijetno. Drugače je v najemu, tam se vedno lahko zgodi da te nekdo vrže ven.
 
 
Seveda, od kar sem šla "na svoje", se z domačimi odlično razumem in smo šele sedaj prijatelji, prej smo si bili v napoto. Odselitev zelo priporočam Smile je dobra za živce, a je treba prej imeti dobro razdelan finančni plan, saj so tu potem stročki, ki jih ne moreš prestavit na "drugič". Potrebno je precej odrekanja, ki se zelo izplača!
In heaven all the interesting people are missing | Friedrich Nietzsche
Vixi's Craft Duck
0
Nazaj na vrh
Sydney
Starost: 41Pridružen: 14. maj 2004Prispevkov: 6530Kraj: CeStatus:Offline
Objavljeno: 20. nov 2005 17:19
Povezava do prispevka
Midva sva se odlocila, da bova za nekaj let potrpela in se preselila k
mojim starsev v svoje nadstropje (brez lastnega vhoda)...ko s ebo pa
nabralo nekaj denarja, vzamema pa se kredit in greva na svoje. Upam, da
bova zdrzala par let Wink
0
Nazaj na vrh
*malla*
Starost: n/aPridružen: 8. jun 2005Prispevkov: 4164Kraj: above starsStatus:Offline
Objavljeno: 20. nov 2005 17:23
Povezava do prispevka
jaz že od svojega sedemnajstega leta živim sama, sicer v hiši svojih
staršev, ampak ločeno v svojem nadstropju (beri klet). sedaj na stara
leta, pa se selim-o na svoje. čez točno en mesec dobimo ključe svojega
stanovanja in jaz sem presrečna.
0
Nazaj na vrh
Eleonora
Starost: 39Pridružen: 22. apr 2004Prispevkov: 1265Kraj: KoperStatus:Offline
Objavljeno: 20. nov 2005 17:56
Povezava do prispevka
Nekdo je omenil, da se ne da studirat in delat? To ni res. To jaz pocnem ze vec kot dve leti in se da. Je hudo naporno in pobere ogromno energije; vendar se da. Pa nekateri pravijo, da se sola zavlece...lari fari. Ni vse to res. To je vse odvisno od volje.

Kar se tice stanovanja...tudi jaz si zelim it na svoje, saj imam doma slabe razmere in preveliko kreganja. Skratka ni tako kot bi moralo bit.

Jaz se kakorkoli nimam kam dat. Moji starsi nimajo hise in mi ne bodo prepustili absolutno nic. V vecini primerov so otroci ze priskrbljeni (v vecini).


Fanta zdej nimam; imam prevec naporen urnik, tako da fant ne pride v postev. Smile
0
Nazaj na vrh
Katja
Starost: n/aPridružen: 20. okt 2003Prispevkov: 18114Kraj: GorenjskaStatus:Offline
Objavljeno: 20. nov 2005 18:10
Povezava do prispevka
Kolk vas je lušn brat, posebno to, da ne boste šle v podnajem.
Midva sva šele po 10 letih podnajema in 15 letih službe prišla do enega pametnega kredita, da sva lahko hišo končala. Pa naju je toliko prišlo, kot pride v Ljubljani eno trosobno stanovanje.
Da bi živela vsa ta leta pri starih. Raje crknem.
0
Nazaj na vrh
Pojdi na:
Selitev na svoje
Stran 1 od 5
Pojdi na stran 1 , 2 , 3 , 4 , 5
Pojdi na stran:
Kozmetometer
Zadnje ocene
Zadnji izdelki
  • Tanja 19. mar 2023 20:52
    RES slabo, meni izsušuje kožo
  • Tanja 21. feb 2023 18:20
    Izvrsten, najboljši
  • [*jag0da*] 19. feb 2023 12:25
    Svaljka se
  • [*jag0da*] 19. feb 2023 12:05
    Ne preprečuje vonjav
  • [*jag0da*] 19. feb 2023 11:57
    Ne neguje
Forum
Zadnje objave
Najbolj brano
Trenutno dogaja
Izpostavljamo
Zavedati se moramo ene pomembne stvari: eno so moda in trendi, ki pridejo in gredo; drugo pa je večna, ženstvena klasika.