Samski

Čakaj, sta na pijači že bila ali ne? Če še ne, se je res težko vljudno izgovoriti.

*thumbs up*

Brez komplikacij to poveš? Morda ne na tak način - nisi moj tip, ampak da se mu zahvaljuješ za vabilo, si nekoliko razmislila in da trenutno nimaš interesa. Ne bo mu hudega Karkoli si pa misli, ni tvoja stvar.

Heh, sama sem to pred kratkim dvakrat izvedla in prav noro je, da se čez nekaj dni zdi, kot da me ni slišal. Sem se že prav spraševala, ali se mi je morda samo zdelo vse skupaj... potem pride do tega, da enkrat prav ignoriram povabilo. To, v kombinaciji s predhodno 'iskreno besedo' pa vedno zaleže

>:D<
ko te bo kaj stiskalo in vleklo nazaj pa preberi svoje poste, da se spomniš kako slabo si se počutila zaradi njega, pa ti bo lažje vztrajat in kako bo to na dolgi rok boljše zate

meme in Orion, hvala vama - tega si res nisem želela, vendar bo najbrž  res bolje tako. 

Tinček, res je bolje tako, boš videla. Nekaj časa bo hudo, potem se ti pa 'odpre povsem nov svet', pogumna si! 

A je kaj v zraku zadnje čase?! Jaz tudi, po več kot desetih letih. Kot da me pol manjka...

Ojej Romy, ogromen HUG, največji.

Zdaj se vse sliši trapasto, ampak je res vsak dan lažje, tudi občutek praznine izgine, vem pa da je sedaj zelo hudo Drži se!

romy, drži se, kot pravi Tikka, počasi bo bolje.

Jaz sem sedaj samska že dobro leto in pol (po 7-letni zvezi), pa mi ni hudega
V bistvu sem že čisto pozabila kako je to, če si v resni zvezi. Ampak računam na to, da je nekje tisti pravi tudi zame

Hvala. hug (smeški mi ne delajo )

Tikka, a veš da trenutno ni vsak dan lažje..?! Nimam pojma zakaj je tako...  Najhuje je zjutraj, to mi tudi ni čisto jasno...

Bomo videli kaj bo (jaz definitivno rabim nekoga, no, pa ne da je ves čas z mano, ampak tako drugače).

VEM, vsaj prvi mesec je grozen, se ti zdi da je vsak dan isto, jutra in večeri so obupni. Ampak v resnici je, samo čutiš ne - razliko spoznaš precej kasneje, da si počasi, step by step bolje, tudi navadit se moraš, po dolgoletnih zvezah je toliko težje, ker se ti celo življenje obrne na glavo, se moraš dobesedno privaditi na novo vsega, drugačen lifestyle, je pa zelo pomembno, da si najdeš neke oporne točke. V bistvu da najdeš neke 'lučke' ker v tej fazi je vse brez smisla in zaman, vsak dan se boš vsaj malenkost bolje počutila, če boš imela občutek, da je nekaj konstruktivnega vsaj ven prišlo, recimo, da delaš na sebi in se posvetiš sebi. Saj je zelo težko, ker se ti zdi brezveze, ampak prej ali slej najdeš nekaj kar ti ponudi vsaj začasno olajšanje, pol pa je tega vedno več.

Lepo si to napisala. To tudi moj razum zelo dobro ve, ki pa je trenutno nekam oslabel .
Res se vsaka stvar zdi brezveze in nonstop "zakaj bi že nekaj počela na silo" (do tega imam že tako odpor, da moram nekaj na silo).
Bomo videli kaj bo čas prinesel.