Samski

Super si napisala (1.odstavek)  .

Mijauuu popolnoma razumem tvoj realizem in se na nek način strinjam z napisanim, problem je, da če nisi realist se nikakor ne moreš prepričat v to, sem poskušala pa ne gre. Sama sem že po izbiri izobrazbe daleč od tega- filozofija in se vsak dan srečujem s takimi in drugačnimi vprašanji smisla in nečesa več in sem popolnoma vpeta v to in zato rabim podobnega "norca". Sama se srečujem s tem, da glede na moj karakter, zanimanje in študij, ki zahtevata ogromno individualnosti in nekako izvrženost iz vsakdana, verjetno ne bom našla partnerja. Ali se prilagodim družbi, ki hočeš nočeš zahteva neko bolj ali manj tipično žensko vlogo in si tako lažje ustvarim odnos, ali pa vstrajam pri svojem zelo specifičnem načinu razmišljanja in delovanja in tako tvegam, da ne bom nikoli našla kompitabilne osebe. Malce čudno napisano ravno zadnje dva dni razmišljam o tem ampak nisem še domislila vsega tega, da bi napisala v neko zaključeno celoto in vam bo vrjetno težko razumet, ker še sama ne čist. 

Super napisano, čisto vse! (no, literature ne poznam )

Idealni partnerji, idealni odnosi ne obstajajo, obstajajo pa sorodne duše. Jaz sem svojo kar dolgo iskala ... Osebnostno nisem enostavna. Individualistka, sanjava, vizionarska, 1001 stvar me zanima, še najbolj pa umetnost, narava, zdravje, ezoterične in skrivnostne zadeve Ne bi mogla biti partnerka ali najboljša prijateljica z nekom, ki je hud realist, materialist, konformist, površinski, preveč vpet v konvencije neke družbe, religije, podvržen masovni miselnosti (beri: "opran"). Najbolj mi gre na živce konformistični stavek: "Tako pač je." Ni res, spremembe so edina stalnica in če kdo hoče ali ne, se spremembe konstantno dogajajo. Ali se ne bi imela kaj pogovarjat s takim človekom ali pa bi se kar kregala ... ker sem tak tip človeka, da zagovarja svoja prepričanja, pa tudi drugim odpira oči, včasih bolj, včasih manj uspešno. Sem tudi čustvena in čutna, izkazovanje čustev, dotiki, poljubi, spolnost ... vse to mi pomeni ogrooomno in mi je bilo težko v vezi, kjer tega ni bilo ali je bilo tega premalo.

Iskanje pravega partnerja se včasih zdi nemogoča misija. Toliko stvari je pomembnih:
- zunanja privlačnost
- sorodnost prepričanj, interesov
- globlji aspekti, malce težje "ulovljivi": "kemija", sorodnost duš ipd.

Summertime, če si čutila, da v vezi s fantom nekaj manjka, potem je to prav. Četudi nek partner izgleda dobro, je situiran, nas privlači, skupaj treniramo kak šport itd. ... to še ni vse, kar lahko dobimo od zveze. Rabimo predvsem nekoga, ki nas razume, ki nam je enak na duhovni ravni. Ko najdemo nekoga takega, se ne sprašujemo, ali je to to. Vemo, da je. Intuicija ne laže, samo včasih se preveč trudimo jo zatreti, kar se čez čas pokaže kot napaka. Ko se bo pojavil pravi fant, boš to čutila z vsakim dnem bolj, če boš seveda poslušala intuicijo (srce) in ji dala prednost pred razumom, konvencijami, "vlogi ženske". Morda boš dolgo iskala pravega partnerja, ampak boš potem toliko bolj srečna, morda pa je že kje za vogalom

Da ne bo kakšne pomote zelo dobro se zavedam, da se z nobenim človekom ne moreš popolnoma strinjat v vsem in da branje misli ne obstaja itd. Gre samo za to, da lahko z nekaterimi na spoštljivi ravni debatiraš o dveh čisto nasprotujočih si stališčih in z njimi rasteš in se učiš z nekaterimi pa se popolnoma skregaš, ker ne sprejemajo drugačnega mnenja ali pa se nimaš o čem pogovarjat, ker enostavno niso na isti ravni.
Lenccy zelo lepo si napisala

se strinjam

Jaz se tud strinjam z Lency. Prav nekaj takega zelim tudi jaz. Ne cakam princa na belem konju ampak cakam da me najde sorodna dusa, ki bi bila moj jing (jang kukr hocete). Partnerstvo razumem kot eno lepo, nezno spajanje dveh s podobnimi (nikakor ne enakimi) interesi in naceli. Zelim nekaj posebnega, nekoga, ki me ne bo imel za zmesano, ce mu bom razlagala o angelih ali moci intuicije, parapsihologiji in filozofiji. Nekoga, ki ga bom samo pogledala pa ga bom razumela, ker bo enostavno receno na isti valovni dolzini. Seveda je vazna tudi kemija med nama. Vse ostalo pride kasneje.
Moram poudarit, da nikakor ne histericno iscem partnerja, le spoznavam nove ljudi. Do sedaj (odkr sem single) pa me je pritegnilo zelo malo moskih.

Katrin pa summertime... natanko vem kako se pocutita. Zdi se vama, kot da sta nekje sredi nica in vama manjka neko kritje zadaj? Mene so taki obcutki obhajali ene 14 dni po tem, ko sm koncala zvezo dolgo 6 let in pol. Scasoma izzveni.

Sigurno si se prav odločila, kot pravi ena moja profesorica: naprej, naprej, naprej!
Premladi smo, da bi vstrajali v zvezah, ki nas ne izpopolnjujejo... Točno vem kako je s tem odvečnim časom, ampak meni se je hitro zapolnil... Jutri bo 1 mesec pa sploh ne vem kam je šel . Sicer bo rahlo zoperno zdaj, ko bo veseli december ampak po drugi strani pa ravno ta december zelo hitro mine, če si še študentka te čaka potem 2 meseca intenzivnega učenja itd. No s tem se jaz tolažim, če mi je kdaj hudo (čeprav po tej zvezi mi za čuda ni kaj preveč hudo). Se moram pa tudi pohvalit, da si prvič v življenju nove zveze niti ne želim, vsaj ne še. Živim in delam vse živo in kdaj tudi nič in če pride, ko pride kdo, ki me bo vrgel iz tira super, do takrat pa ne rabim še več motečih elementov

Vsak po svoje ampak načeloma se mi zdi mit, da moraš bit po razpadli zvezi toliko in toliko časa samski. Meni paše, da sem sama ampak če pa pride kakšen res super tip mimo se pa ne mislim nazaj držat 

Evo še ena zabavna priložnost!