...Sem privoščila celi teden bolniške ker pod nujno potrebujem psihični počitek od hudobije in faušije.
Počutim se 
... bi še pred parimi leti na tako depresiven dan kot je danes (1. september + ponedeljek + vremenske razmere) najraje kar znorela. Z leti pa sem se naučila uživati v lepih trenutkih tudi na take dni in priznam, da se danes kljub zgoraj naštetemu super počutim (sem doma na kavču pod toplo odejo + srkam odličen čaj + gledam soliden film + noge mi masira en sexy tip, ki je čisto slučajno moj mož 
). Life is good! 
..da si po dolgem času želim ene take luštne zveze 
...da sem popolnoma utrujena od vsega in si želim ene počitnice nekje daleč... samo na žalost ne vem kdaj bo to... upam, da še letos 
..^^sem tudi sama takoooo utrujena, in bi nujno potrebovala en malo daljši odklop in dopust od vsega skupaj!
..me posledično že zdravje malo načenja..
..se požvižgam kakšno vreme bo v soboto.
.pa če lije k iz škafa.. To je moj/najin dan in nič mi ga ne bo pokvarilo, ne!! 
...komaj čakam, da mine jutrišnji delovni dan, pa tako srčno upam, da bom imela še toliko energije, da se spravim do teh treh trgovin in da najdem kaj ustreznega..
Sem komaj zdaj opazila, da sem Diamant, noro 
...da me totalno boli želodec, pa sploh ne vem zakaj... 
..sem tako slabega počutja in slabe volje
...sem očitno ena redkih ki se tu mač preveč sekira zarad B, k je treba it (ja še vedno upam, da ne bo treba), kaj bodo rekli, kako bo izpadlo..mislim, sej če ne moreš delat - ne moreš, se zavedam tega...pa vseeno, tisti očitni pogledi potem.. Mah... 
...sem smotana sama sebi..
...komaj čakam kosilo, da se skuha in pa kavico (to je še edino danes, kar me lahko razvedri)
... da si želim fanta oziroma vsaj nekoga za družbo. Eh...
..grem že sama sebi na živce zaradi tega prekladanja iz sedežne na posteljo in obratno...
..si želim, da se vse uredi in normalno "zafunkcioniram"..
...včasih razmišljam "too-much" in se še kako prekleto zavedam tega
...komaj čakam, da vidim kolegico in da ji dam darilo (ki še ni kupljeno, je pa že v mojih mislih)
...sem iz prisilnega počitka bila primorana postati prava lenobica...Tole presedanje sem in tja je no-go (na daljši rok) . Rit me boli od sedenja, hrbet od ležanja..
...^je že skrajni čas, da začnem malo "migat", da se spravim nazaj v ritem...
...upam, da bom nekako zafunkcionirala in da bo šlo...
... že komaj čakam jutrišnji obisk frizerke. 
... se moram zbrcati in kljub vsemu sran**, ki se mi dogaja, začeti razmišljati vsaj malo bolj pozitivno in gledati predvsem na tistih par svetlih točk, ki jih trenutno (še) je v mojem življenju. Sedaj pa od besed k dejanjem, kar je mnogo lažje reči, kot storiti.
...je tko luštno zunaj k je sanšajn 
..si delam (pred)kosilo...ker je do glavnega kosila še daleč..
...si želim, da se mi jutri nekako poklapa zastavljeno in da se končno "naštelam" in zaživim dokaj normalno..
...me jezi, k ne odpiše takrat k sm najbolj nestrpna.. Pa tako imam občutek da ne bo nič iz tega.. 
- sem danes zelo uživala zunaj na sončku, tiste pol ure, ko sem ga ujela
- da sem zadnje 3 tedne zelo pridna in telovadim več, kot sem prej celo leto
