Pikanai, jaz in še eni dve (moram priznati, da sem morala slikati eno fotogenično rdečo mušnico

, ker sem mislila, da ne bo nobene več za videti - sicer sem jih potem videla toliko kot še nikoli) smo zašli s prave poti, tako da smo nekaj časa kar tavali v temačnem gozdu (smo bili completely lost

). No, hvala bogu, smo srečali enega gobarja, ki se je na koncu samo za glavo prijel, ker smo šli kar na en čisto drugi konec. Malo je manjkalo, da bi šli kar do Toškega čela

. Tako da smo po navodilu gospoda šli po nekaj kilometrih v civilizacijo. Ko smo bili končno v civilizaciji oz. na znani lokaciji, smo vse tri tekle do cilja. Yeah, je bilo precej adrenalinsko in avanturistično!

Da se vsaj malo odkupim, bom morala jutri teči na našem koncu kakšen km.
Ficcola, sta bili pa potem kar precej sramežljivo skriti v skupini. Sama sem kar precej vpadljiva že zaradi očal

, ki jih ne morem biti brez zaradi občutljivih oči

.