Pregrehe

Da se vrnemo k temi (jaz sem malo zašla, vem); vprašanje je bilo, kako se upreti skušnjavam. No, jaz sem nehote izgubila hrepenenje po čokoladi in sicer na naslednji način; nekega dne sem v BTC-ju zavila v tisto čokoladnico (saj veste, katero) in kupila nekaj čokolatinov oz. tistih slastnih čokoladnih tartufov, ki se topijo v ustih. Zdaj me nobeni drugi čokoladni izdelki ne zadovoljijo in se mi upirajo, zdaj ko vem, kakšen okus ima prava čokolada, ima navadna milka okus po koncentriranem sladkorju in plastiki. In ker pač ne morem vsak dan v BTC v LJ, pač ne jem čokolade. Občasno posegam samo po kakšni boljši temni čokoladi (mlečne so mi fuj), ki pa je preprosto ne morem pojesti več kot nekaj koščkov na dan, ker ima intenzivnejši okus, ki me hitreje zadovolji.

MegWhite, blagor tebi, da si tako izbirčna, kar se tiče sladkarij. Tudi jaz ne jem vsega, kar je v punudbi. OBOžUJEM PA milko in nutelo, kar pa se na žalost dobi v vsaki trgovini. In kot se čez dan branim pred pregrehami in se trudim, da imam pet ali šest majhnih obrokov čez dan, popustim ponoči. Da prav ste prebrale - PONOČI. Ta vikend (v treh nočeh) mi je uspelo spraznit cel kozarec nutele(750g) in kljub temu, da sem v soboto kolesarila in šla v nedeljo na Primoža (hrib nad Kamnikom) - obakrat sem porabila cca 900 kcal, imam ogromnega moralnega mačka in namesto, da bi danes jedla samo jogurt in prepečenec, sem si za nameček za malico naročila pico in to s tatarsko omako.
Tudi jaz bi rada, da bi mi odrekanje prišlo v navado oziroma izziv, kako dolgo lahko zdržim, ne da se sama sebi začnem smiliti, ker ne smem tega in onega.
Upam, da bom zdaj, ko mi je zmanjkalo nutele bolj močna ko bom šla naslednjič v trgovino in bom nutelo in milko pustila tam kamor sodita - na polici in, da me ne bosta sprovocirali in pristali v mojem vozičku.

lp
Maja

majal, jaz pa tebi zavidam, ker si jedla pico s tatarsko omako!
Jaz tudi jem ponoči, ko se zavem, da pravzaprav nisem še nič pametnega pojedla, ker kar pozabim včasih in potem si ponoči kaj dobrega pripravim, ampak jaz se lotim prav kuhat, nutella mi ni dovolj in ko vsi spijo jaz čaram po kuhinji Meni bolj kot sladkarije dišijo melancane na žaru s tržaško omako ali kaj takega, pa pečen krompirček seveda. Če se mi pa mudi, si naredim bruschette in poseben tunin namaz z zelenjavo in olivnim oljem in česnom in je ful fajn.

In zdaj si me spomnila na eno epizodo, ko me je bivši, ki je iz Kamnika teral na Primoža:) Jaz sploh ne hodim v hribe oz. sploh ne hodim (:)), ampak na Primožu sem bila in to pozimi, ko je bil sneg povsod in je fuuul drselo za navzdol in sem se strašno bala, da ne zdrsnem po pobočju.

Samo to z nočnim nažiranjem z nutello (ali kakšno podobno prepovedano hrano) je po mojem tipično za tiste, ki se ful sekirajo za linijo in štejejo kalorije. Sem imela eno cimro, ki je bila čisto fajn normalna punca z lepo postavo in je začela naenkrat s tipom ful trenirat (vstajala sta ob 5ih !! in hodila tečt pa take) in jedla je samo še nek stepen beljak pa skuto (bleah), potem pa smo jo ponoči včasih zalotili, kako je obsedeno praznila nutello, ki sploh ni bila njena (ker ona je seveda ni kupovala, ker je hujšala). Potem sem jo en dan videla čez en cajt in sem najprej mislila, da imam pred sabo 12 letnega fantka in ne njo. Katastrofa. Ne bit kot ona, punce.

Jaz za nočno lakoto rajši posežem po 0,5 L flaši vode in jo popijem. želodček je poln, koža pa verjamem, da se nikoli ne brani vlage in tekočine. 

No vidim, da nas je več takšnih, ki imamo nočne pohode v kuhinjo in mi je kar malo odleglo. Jaz osebno mislim, da je to res ena grda navada in vsak dan sproti delam sklepe, da danes ponoči pa ne bom jedla. No, to se bo morda res zgodilo danes ponoči. ko sem pojedla vse zaloge.Ponoči sem pojedla 3 čokoladne krofe od "mojih 5 minut". Sicer so pakirani štirje, pa je enega uspel pred mojim napadom nanje pojesti moj sin. Da sem kupila nutelo(ki je ni več), me je naštimala moja hči, da bo v shrambi, ko bodo na vrsti palačinke - seveda v tem kratkem času obstoja naše nutele, palačink še speši nismo utegnili. Čeprav sem hčeri zvečer naročila naj jo ponoči skrije, da je ne najdem, sem revico sredi noči budila in jo spraševala kam je skrila nutelo.

Skratka, zame je edina rešitev v tem, da doma nima nič.


Moram še povedat, da sem danes zjutraj eno uro gonila orbija in se zraven jezila, da kako moram biti ponoči tako požrešna, da se moram potem tako trudit. Mislim, da sem tudi jaz kot v nekakšnem transu in se niti dobro ne zavedam kaj počnem ali pa morda nisem dovolj močna, da bi se zaustavila in se raje predam in podležem omamnemu čokoladnemu okusu nutele ali kar pač imam na zalogi, kajti to ne traja dolgo, največ kakšnih 5 minut, 2-3 krat na noč.Jaz vsakič pokadim zraven tudi eno cigareto: v eni roki cigareta v drugi žlica z nutelo.Mojim domačim se to zdaj ne zdi nič več nenavadno, čeprav se sliši, kot da "nakladam", pa ne.


Ponavadi ne večerjam, ravno zaradi tega, ker pravijo, da zvečer ni priporočljivo jesti, če želimo shujšat in tudi čez dan zelo pazim kaj pojem. Vsak dan tudi telovadim, tako da kile ne grejo gor, dol pa seveda tudi ne. Kar se dogaja ponoči, pa je druga pesem, kot da to ne bi bila jaz.

Tako je z mano - GROZNO, a upam da bom tudi to lahko premagala, že zaradi tega, ker se moram kar nekaj časa trudit in švicati zaradi nekaj minut pregrehe. Zanimivo je tudi, da me pregrehe čez dan ne mikajo.

lp,maja

Gita, jaz se konstantno zbujam nekje ob pol enih do enih, okoli treh in včasih nekje med pol peto in peto uro zjutraj, se pravi 2-3 krat na noč,prav vsako noč in takoj ko pomalicam in pokadim , zaspim nazaj kot top do naslednjega nočnega obroka. To traja že 10 let. Začelo se je pa, ko je bil moj sin star dobri dve leti in je že spal v svoji sobi, ko je kar naenkrat začel prihajati ponoči k nama v spalnico. Ker jaz potem nisem mogla spati, sem ga začela nosit nazav v svojo posteljico - tudi večkrta na noč. Približno eno leto je trajalo, da je začel spet normalno spati, meni pa so ta nočna prebujanja ostala in se jih nikakor ne morem znebiti. Sem bila že tudi pri zdravnici in mi je rekla, da moram osti v postelji in NE VSTATI, kar terja veliko disciplino in vztrajnost, jaz pa tega ponoči ne zmorem in tako še vedno vstajam.

lp,maja