sam odgovorila sem na zastavljeno vprašanje 
. Mi zna katera povedati kaj o načelih upravnega prava. Konkretno rabim načelo zakonitosti, sorazmernosti, enakosti in načelo zaupanja v pravo. Prosim naj mi ena pomaga, ker res nikjer ne najdem izpit se pa kar približuje 
.
razlago načel, ti lahko pošljem zapiske v elektronski obliki (piši mi na zs).. Mi zna katera povedati kaj o načelih upravnega prava. Konkretno rabim načelo zakonitosti, sorazmernosti, enakosti in načelo zaupanja v pravo. Prosim naj mi ena pomaga, ker res nikjer ne najdem izpit se pa kar približuje .
. Torej, starejsa gospa je lastnica dolocenega zemljisca, ki bi ga obcina rada odkupila za izgradnjo oz sirjenje ceste. Njena hisa stoji ze sedaj skoraj cisto ob cesti (loci ju samo ziva meja). Nekaj casa nazaj je bil pri njej nek clovek (ki je zastopal obcino, ali je bil cenilec nekaj v tem smislu...), ki se je o tej stvari z njo pogovarjal in na koncu je podpisala neko pogodbo. Problem je v tem, da svojega izvirnika pogodbe ni dobila, ter da se je sedaj izkazalo (ko so se stvari zacele premikati, kajti cenilcec je prisel ze k drugi mejnici, ki je slucajno njena sorodnica) da je podpisala nekaj cisto drugega, kot ji je takrat ta gospod govoril, da podpisuje. Meni se zdi logicno, da je bila ogoljufana, vendar me zanima kako stvari stojijo s pravnega vidika. Na obcini sedaj trdijo, da imajo njen podpis na pogodbi, tocno se sploh ne ve kaj v tej pogodbi vse pise itd. Ali se lahko taksen podpis izpodbija oz ali se lahko preko odvetnika poda zahtevo za razveljavitev ali kaj podobnega. Sem totalen laik na tem podrocju, vendar mi v nasi lepi pravni drzavi vse skupaj ze mocno para zivce,...no, resnicno bom vesela kakrsnega koli pravniskega nasveta! Hvala!
Za prevaro ali zvijačo gre, ko je nekdo zavestno zaveden
v zmoto. Tudi tukaj so posledice različne glede na odplačnost
posla. Če je opravilo odplačno, potem ga jo v primeru
prevare mogoče spodbijati le, če je zmoto povzročila
nasprotna stranka oziroma tretja oseba z njeno pomočjo,
ali če je ali bi morala nasprotna stranka za njo vedeti.
Pri neodplačnih poslih gre za strožje pojmovanje,
saj za izpodbojnost zadošča že vsaka prevara,
neglede na to ali nasprotna stranka z njo ima kaj opraviti ali
ne.
1. Zmote v izjavi in zmote v predstavi
Ta razdelitev temelji na tem, da lahko do zmote pride bodisi zaradi
nepoznavanja okoliščin (napake v predstavi), ki zadevajo
pravni posel, lahko pa tudi zaradi zmote ob manifestaciji volje
(napake v izjavi). V primeru napak v izjavi so mogoči trije
pristop. Po teoriji izjave naj bi upoštevali tisto, kar je
bilo dejansko izjavljeno, po teoriji volje tisto, kar je stranka,
ki je bila v zmoti dejansko želela, po teoriji zaupanja pa
tisto, kar je bilo na podlagi ijave mogoče razbrati kot
resnično voljo stranke. Pri nas velja teorija zaupanja.
2. Bistvena in nebistvena zmota
To je bajpomembnejša razdelitev zmote. Bistvena je tista
zmota, brez katere pravni posel sploh ne bi nastaal, ali pa bi
ga stranka sklenila zgolj v neki drugačni obliki. Če
bi stranka posel kljub zmoti vseeno sklenila, potem je zmota nebistvena.
To razliko zelo lepo ponazarja znan primer iz rimskega prava.
V tem primeru gre za to, da je prodajalec prodajal vino, kupec
pa je ugotovil, da je šlo dejansko za kis.
3. Dejanska in pravna zmota
Tu gre za to, na kateri del resničnosti se zmota nanaša.
Če gre za zmoto, ko se nanaša na pravne norme, ki
se ob določenem polu uporabljajo, je ta zmota pravna. Nasprotno
je zmota dejanska, kadar gre za zmoto o določenih dejstvih
I "realnega" življenja.
4. Opravičljiva in neopravičljiva zmota
Zmota je opravičljiva, kadar se ji stranka tudi s skrbnostjo,
ki se v tem primeru zahtevam ni mogla izognita. Če temu
ni tako , zmota ni opravičljiva.
.
