Imamo pa pri nas kar precej popolnoma drugačnih besed za določene
stvari. Npr. mi gučimo in ne govorimo. Jajcam rečemo bilice, zavesam
ferunke, vrtu ograček, nekoč pravimo inda, težko je žmetno, krompir je
krumše ali krumpli kot pravijo nekaj km izven Murske Sobote in še in še
bi lahko naštevala. Bodo pa sigurno še Loverka, Sanda in Suzuki kaj
dodale, ker se mi zdi, da so vse iz naših krajev. Je pa bilo zanimivo,
ko sem prišla na faks v Ljubljano in sem iz principa govorila
prekmursko. Ker tako ali tako vsak govori v svojem narečju, pa sem še
jaz v svojem. Raje desetkrat ponovim in lepo razložim kaj kaj pomeni,
ne pa kot eni, ki se blamirajo z neko kvazi ljubljanščino. Pri večini
sem naletela na odobravanje, tudi pri profesorjih, vendar moram reči,
da se z njimi trudim bolj slovensko govoriti, čeprav včasih kakšno
besedo zanalašč spustim po naše, da se sliši od kod sem. Le peščici
ljudi se zdi moja govorica primitivna in jim gre na živce, na te pa se
ne oziram. Tudi sama raje slišim, da vsak govori z mano v svojem
narečju in mi je prav zanimivo ugotavljati od kod kdo prihaja.
In zelo, zelo zanimiva tema!