"Otrok mi je uničil življenje"

Ti si rekla, da si presenečena, da nam nekaterim starševstvo pomeni tak stres. Jaz sem ti samo poskusila razložiti, zakaj je temu tako. Da ne boš rabila več bit presenečena, ampak da boš RAZUMELA zakaj je tako.

DMS, po moje si ti izredno dobra mama, zaslužiš si vse pohvale in vedno bolj pridno Zalo . Pa drugega otroka, kot je moj Tjaš. Čist resno, imela sem nekaj neprespanih noči, oz. noči z zbujanjem in spanjem po 2 uri in potem spet budnica, čist neprespanih noči ne, pa je že to naporno po nekaj dneh, kaj šele tvoja situacija. Dokler ne probaš, ne veš... Pomanjkanje spanja zamegli razum, telo ne funkcionira...
Na negativne kometarje pa kar bodi imuna, saj mogoče kdaj kdo doživi enako, pa bo razumel... takšnim bi privoščila eno dete a la Zala, pa naj se potem oglaša... saj tudi če določene situacije ne doživiš sam, se lahko vživiš v vlogo drugega in malo razmisliš... ne pa samo na podlagi lastnih izkušenj razmišljaš..

Simona, se strinjam. mislim, da je povedati dejstva glede tega, kakšen je tvoj otrok, ena stvar, da pa zdaj delamo heroje iz enih ali drugih, je pa druga stvar. konec koncev si ni nobena dojenčka sama izbrala (njegovih lastnosti) - ko ga rodiš, ga dobiš v roke že z izdelanim temperamentom, lastnostmi, muhicami ... potem ga pač vzgajaš in ljubiš po svojih najboljših močeh. tudi jaz se ne morem pohvaliti, da je bil sin kot dojenček prav miren ali nezahteven, daleč od tega pravzaprav, ampak tak je pač bil. očitno je imel večje potrebe in tako smo ga sprejeli. tudi ni nikjer rečeno, da bi morali biti vsi dojenčki enaki, saj smo tudi mame različne. enako kot nimamo vsi enakega praga bolečine, tudi nimamo vse enake potrpežljivosti, mirnosti, sposobnosti koncentracije ... kar je za eno velik napor, je lahko drugi rutina in obratno.

kam spadam jaz? en zelo zahteven, en nič zahteven in ena niti ne zahtevna?

Ma ne delam se heroja. Rada bi, da bi tiste, ki jim ni jasno kako je enim lahko vse skp tko zlo stresno, razumele, da ni to zato, ker sem jaz ena mimoza ampak zato, ker se otroci med seboj razlikujejo.

Nimam se v tej temi kaj oglašat (vsebinsko), jo pa spremljam ker mi je zanimiva + zaradi moderatorstva.

In punce, a je treba res iskati dlako v jajcu?! Jaz tudi nisem zaslutila, da so samo tiste mamice z bolj zahtevnimi otroci (ne vem kaj je prav; otroci, otroki) heroji... Tako da samo komplet podpis pod DMS. Gre za razlago (zakaj je nekaterim lažje in drugim težje, zakaj so nekatere pod stresom zakaj ne in kako to izgleda...itd.).

Naj se tema ne razvija v to smer kaj sem jaz, kaj si ti, polaganje računov, obtoževanj, prehitrih sklepanj. Kot smo že v nekateri drugi temi debatirale o spotikanju ipd. Pišem v razmislek.

to pa mene skrbi v tej temi. galyka, glavo gor.

Galyka, kakšne traparije pa govoriš? Da jih ne boš dobila

DMS, a delamo heroja iz tebe ?
Pa meni se ni zdelo... drugače pa, vsaka si lahko razlaga po svoje.

Juhej, mogoče sem pa js heroj .
Galyka, tudi za tebe velja, super si in zmogla boš!

No, kar jaz vedno ponavljam, je slednje: vsako starševstvo je zahtevno. Je tudi neskončno lepo in tako naprej, ampak ta tema se ni odprla v ta namen, zato tukaj govorimo bolj o negativnih plateh. Zanimivo, kako je tema občutljiva... vedno se kdo počuti prizadet. Najbrž zato (česar nisem prej dovolj poudarila) da se velika, velika večina staršev trudi po svojih najboljših močeh. To ni problem. Problem pa nastane, ko začnemo graditi svojo samozavest na račun drugih in ocenjevat nekoga, kako dober ali slab starš je, pa nismo hodili v njegovih čevljih. O tem govorim.
Simona, jaz sem tvojo izjavo razumela malo ironično, ne pa ravno kot hec, pa prosim, nikar mi ne zameri, če tvoj namen ni bil tak.

Jaz pa ne razumem zakaj se na tem forumu vsaka delitev mnenj ozanči za prepir?  Pred kratkim na eni drugi temi, zdaj pa tukaj. Ali res ne mora obstajati tema kjer imajo uporabnice lahko različna mnenja in jih zaradi tega ne bo nihče označil kot prepirljivke? 

Jaz razumem obe strani. In se strinjam, da ni dobra mama samo tista, ki ima zahtevnega otroka ampak tista, ki se svojemu otroku prilagodi in iz dane situacije naredi najbolje. Si predstavljam, da je noro naporno, če imaš otroka, ki ne spi, je nemiren in joče v eno. In se mi zdi normalno, da je mati lahko zaradi vsega tega čisto izžeta in na koncu z živci. Prav tako pa razumem, da ženske s totalno nezahtevnimi otroci gledajo na stvari drugače, ker tega pač niso doživele.

Je pa zanimivo brati vaše izkušnje in poglede na materinstvo saj se lahko iz njih človek veliko nauči.