aaagrrr sem pred časom hotela napisati sem, da jaz nimam takih problemov (itak s fantom ne živiva skupaj, in njegovi živijo (tako kot on) kar daleč stran od mene).
Sej ne vem, kje začet tole, ampak zadnje čase (pa sva že skupaj že leto in pol) so se s strani njegove mame začela razne ''obtožbe'', češ da se zaradi mene manj uči, da vse dela po mojih željah, kakor da mu jaz ukazujem in ga v nasprotnem primeru pretepem al kaj?! (nevermind črn pas v karateju ane ^^) On pa je taka dobra dušica, da hoče vsem ustrežt in išče neke kompromise - samo stvar je v tem, da se midva že nekaj dogovoriva, potem ko pa njegova mami da nekakšen komentar ali predlog, si pa on ''premisli'' oz. začne iskati kompromis, se prepričuje, da bi bila boljša njena ideja, karkoli. In potem prepričuje in mene in njo, nihče pa ni srečen. Ali pa on ne zna predstaviti pravilno situacije, čeprav glede na njegova zatrdila, da tudi njej (mami) vse tako pove, dvomim.

In vse to, čeprav mu povem, da naj in meni in njej že v začetku pove, kaj se NJEMU zdi najbolje ... ampak pravi, da ni tako egoističen. Kar je vse lepo in fajn, samo meni je res zoprno se ''prepirat'', katera od naju z mamo ima večji vpliv nanj. Ker ko jaz predlagam kakšne stvari, gledam vedno preprosto na to, kako bi bilo za naju to najbolje, upoštevajoč in zabavo in učenje. Ona pa, kot skrbna mati, seveda skrbi, samo ne vem, a je kaj v načinu kako to pove fantu (ker me ni zraven) ali je krivo preprosto to, da je v njem nekaj ''maminega sinčka'', da ima to potem takšen efekt nanj
V bistvu sem se sam hotela nekam potožit, ker mi je resres zoprno takšno pregovarjanje glede vpliva, ker se gre meni za to, da on samostojno razmišlja (in se odloča) in seveda vedno upoštevam njegove želje/potrebe/karkoli oziroma se SKUPAJ dogovarjava. In nočem izpast njegovemu sorodstvu kot ''punca, ki kontrolira fanta in ga pelje v napačne vode'' (pri tem, da sploh ne gre za kake drastične spremembe, ampak recimo to ali se bo učil v Lj. medtem, ko jaz nakupujem ali bo doma).