Pri meni je pa situacija rahlo nevzdržna. Njegova mama ima raka na bezgavkah, torej v resnici umira, čeprav je težko reči, koliko časa ji še ostane. Jaz sem svojega spoznala, ko je ona že vedela za raka, tako da težko govorim, kakšna je bila pred tem, ampak po besedah fanta se je zares kritično spremenila.
Gre za to, da je ženska kolerična, nenormalno vzkipljiva, verbalno nasilna, žaljiva in še kaj bi se našlo. To je prvič, da sem kjerkoli naletela na tak odnos nekoga do svojih bližnjih, pa nisem naivna, popolnoma mi je jasno, da se v veliko družinah kregajo in ni vsem z rožicami postlano. Mogoče sem rahlo razvajena, ker pri nas doma tega nikoli ni bilo in se mi to zdi ena velika anomalija, ampak vseeno - meni je obupno težko, kadar sva pri mojemu doma, ker nikoli ni miru. To je eno samo dretje in zmerjanje, vse je negativno, kreg nastane zaradi takih banalnih zadev, da komaj verjameš. In to vsak dan, pa ne enkrat ampak lahko tudi po 3x, 4x. Fant ima doma v mansardi svoje stanovanje in sva veliko pri njemu, ampak dejansko sploh nimam občutka, da bi imela tam kakršnokoli intimo. Skoraj vsako jutro me zbudi dretje že ob 7ih zjutraj, zvečer, ko se že spravljava spat pa spet isto.
Meni je popolnoma jasno, da če človek izve nekaj takega, da se mu naenkrat vse postavi na glavo, da postane živčen, itd. Ampak ona v takšni meri negativno vpliva na svojo okolico, da se mi zdi to že nesprejemljivo, sploh zato, ker nihče drug v družini ni konflikten, vedno se kreg začne zaradi njenega izživljanja.
Težko mi je predvsem zato, ker s fantom planirava, da se bom v naslednjih mesecih preselila k njemu in imam trenutno glede tega precej mešane občutke. Po eni strani si tega zares želim, po drugi strani pa me je strah, ker meni to niti slučajno ne predstavlja nekega normalnega in zdravega življenjskega okolja.