O taščah in tastih

Jah, nobody's perfect. Tudi mene kakšne stvari pri tašči zelo motijo (zbiranje kiča, pomanjkanje okusa pri oblačenju in opremljanju stanovanja, rezanje stvari na pol - odeje, rezalne deske itd. ), ampak iz lastnih izkušenj vem, da je bolje, da te motijo takšne stvari, kot da te tašča ne mara ali je zlobna in skuša uničiti razmerje, kot se je zgodilo pri mojih starših. Zato ti svetujem, da pač potrpiš, si misliš svoje in poskušaš to sprejeti kot del nje. Če se čutiš že dovolj udomačeno, ji lahko ponudiš pomoč pri pospravljanju (mogoče je v tem problem, da ima toliko za pospraviti, da se nikoli ne spravi), sicer pa res bodi vesela, da te ima rada.

 

V takih primerih je pomembno samo to, da ne živite skupaj (da se s fantom ne preselita skupaj tja), ker čez čas vsaka malenkost postane big deal in se lahko na koncu vse skupaj sprevrže v velik prepir. Vsak po svoje, pa je (to je meni moja bodoča tašča rekla).

Mene tudi moti, če pridem k nekomu, pa ima vse nametano, še posebej, če izgleda nečisto. Se mi zdi na nek način pomanjkanje spoštovanja, da ne pospravijo vsaj, ko vedo, da pride nekdo na obisk.

 

A po drugi strani kaj me briga, saj ni moje stanovanje/hiša in jaz ne rabim živeti v tem. Če njim paše živeti v takšnem, je pa meni tudi popolnoma vseeno.

Dokler greš tja samo občasno na obisk, se ne vtikuj v te stvari. Ker ljudje, ki niso navajeni reda, so zelo občutljivi na to, če bo kdo kritiziral kakšno imajo. Sploh, ker se njim očitno to zdi ok. Sem prepričana, da če boš kaj rekla, da bo vajin odnos s taščo hitro šel navzdol.

 

Edino, kaj te lahko skrbi, je, kako bo tvoj fant funkcioniral, ko bosta živela skupaj, če je navajen na neprestan nered.

Se strinjam s predhodnicami.

Opažam tudi, da ljudje enostavno ne znajo pospraviti. Po drugi strani je pa tako, da imamo "estetske" norme pač različne.

Febjul, te razumem, da se moraš nekje potožiti o zadevi, ki te moti, ampak če je odnos s taščo drugače ok, se jaz ne bi sekirala. Osredotoči se na odnos s vojim fantom in tako kot je napisala MeiMei bodi vesela, ker se ne vpleta v vajino zvezo. Tudi jaz ti svetujem, da pri njej tega niti ne skušaš spremeniti, če je tvoj fant vajen nereda, bi se bolj osredotočila, da bi to spremenila pri njemu, ker boš v prihodnosti živela z njim in ne z njo. Če bi bila jaz na tvojem mestu, bi jo vprašala, če ji lahko pomagam pri kakšnem opravilu in še to bi bila zelo pazljiva.

Pa je njegova soba tudi razmetana? Ko sva z možem še hodila, je bila njegova soba vedno kot bi doživela več naravnih katastrof skupaj, ko pa sva se preselila skupaj, se je počasi navadil. Potrebna je neznanska mera potrpežljivosti, ampak se da.   

Podpis.

(no, razen zadnjega odstavka, poročena pač nisem )

 

Jaz pa razumem v čem je problem. Problem je v tem, da smo eni pač navajeni živeti v pospravljenem in čistem stanovanju in v redu (pa to ne pomeni, da mora biti zloženo vse na rob in sterilno) In seveda, če živiš v takšnem, te moti, če prideš nekam, kjer je pa vse nastavljeno in je  raztur.

 

Jaz ne pravim, da bi se pa moglo zdaj vse svetit, ko kam pridem. A sem prišla že kdaj h komu, pa je imel tak raztur, da se še vsest nisi imel kam. No sorry, to se mi pa zdi in pomanjkanje higiene in pomanjkanje spoštovanja. Če nekoga povabiš k sebi, pa bi le naj bil nek higienski minimum.

 

Priznam pa, da bi me pa motila tudi druga skrajnost-da bi ti gledali pod prste, da ja ne boš kaj umazal ali pa pospravljali stol za tabo, ko vstaneš.

.

Dominika, krasno si napisala.

 

Tudi jaz nisem ljubiteljica razmetanih stanovanj, ampak če ni moje, me prav nič ne boli.