resnična sreča izvira iz človeka, ki se je odločil, da se bo osamosvojil od temeljnih načel potrošniške družbe. pravica posameznika do 'biti srečen', je pravica do kljubovanja mehanizmom, ki narekujejo izkoriščanje delovne sile in naravnih resursov zaradi potrošnje nadstandardnih dobrin. podcenjevanje delovne sile, moderno suženjstvo, obremenjenost roditeljev zaradi razvajanja otrok, onesnaževanje okolja, redundanca v procesu recikliranja,... vse to so zgolj parcialni dejavniki, ki omogočajo krmljenje korporacije (politično-gospodarski kartel), ta pa deluje na principu: podpiraj me in boš srečen.
tako malo revolucionarnih teženj, kolikor jih srečujem v sodobnem kapitalizmu, ne poznam nikjer v človeški zgodovini. korporacija je z lažnim hedonizmom (posledica: potenciranje hiperaktivnosti za doživljanje življenja in hipohondrije za podaljševanje le-tega) dosegla, da posameznik svojega premoženja (legalna persekucija) in življenja (ilegalna persekucija) še nikoli tako težko ni bil pripravljen dati za srečo (za prepričanje, svobodo, prihodnost), kot ravno tukaj, zdaj.
zato slovence na poti k resnični sreči pozivam k bojkotu potrošniških trendov in politično-gospodarski nepokorščini (neobdavčenem zaposlovanju, bojkotu volitev, ipd.). najbolj srečen je človek, ki ni ne bogat, ne reven, v glavi pa ima svoje možgane.