Prijava
Registracija Pozabljeno geslo

Forum

Nekaj o sreči (malo bolj resna tema)

Pojdi na stran 1 , 2
deuce
Starost: 46Pridružen: 8. dec 2006Prispevkov: 642Kraj: medvodeStatus:Offline
Objavljeno: 5. sep 2007 13:20
Povezava do prispevka
sreča je v individualizmu, ki ga omogoča potrošniška družba s tendencami posameznikov po plezanju drug čez drugega, plehka. ljudje, ki pravijo, da so srečni, so praviloma srečni v očeh družbe in ne v svojih očeh.

resnična sreča izvira iz človeka, ki se je odločil, da se bo osamosvojil od temeljnih načel potrošniške družbe. pravica posameznika do 'biti srečen', je pravica do kljubovanja mehanizmom, ki narekujejo izkoriščanje delovne sile in naravnih resursov zaradi potrošnje nadstandardnih dobrin. podcenjevanje delovne sile, moderno suženjstvo, obremenjenost roditeljev zaradi razvajanja otrok, onesnaževanje okolja, redundanca v procesu recikliranja,... vse to so zgolj parcialni dejavniki, ki omogočajo krmljenje korporacije (politično-gospodarski kartel), ta pa deluje na principu: podpiraj me in boš srečen.

tako malo revolucionarnih teženj, kolikor jih srečujem v sodobnem kapitalizmu, ne poznam nikjer v človeški zgodovini. korporacija je z lažnim hedonizmom (posledica: potenciranje hiperaktivnosti za doživljanje življenja in hipohondrije za podaljševanje le-tega) dosegla, da posameznik svojega premoženja (legalna persekucija) in življenja (ilegalna persekucija) še nikoli tako težko ni bil pripravljen dati za srečo (za prepričanje, svobodo, prihodnost), kot ravno tukaj, zdaj.

zato slovence na poti k resnični sreči pozivam k bojkotu potrošniških trendov in politično-gospodarski nepokorščini (neobdavčenem zaposlovanju, bojkotu volitev, ipd.). najbolj srečen je človek, ki ni ne bogat, ne reven, v glavi pa ima svoje možgane.
 
 
kaj vam predstavlja srečo?
vsaka podobnost z resničnim deuceom morda ni naključje.
0
Nazaj na vrh
elizabeth a.
Starost: 35Pridružen: 10. maj 2007Prispevkov: 21Kraj: n/aStatus:Offline
Objavljeno: 5. sep 2007 15:04
Povezava do prispevka
To je pa napisano zares poglobljeno!
Jaz mislim, da je najbolj srečen tisti človek, ki  je individum in počne stvari, ki so zanj najboljše in najbolj pravilne, ter se ne obremenjuje z mnenji drugih, trendi itd... Tak človek je svoboden!!!

0
Nazaj na vrh
Layla_
Starost: 35Pridružen: 16. okt 2005Prispevkov: 4694Kraj: Vedno na sončni strani...Status:Offline
Objavljeno: 5. sep 2007 15:29
Povezava do prispevka
deuce je napisal/a
 najbolj srečen je človek, ki ni ne bogat, ne reven, v glavi pa ima svoje možgane.


Če se podpišem pod to izjavo, potem je vse jasno, mar ne?
Spogledljivost pristoji le srečni ženski.
(Honoré de Balzac)
0
Nazaj na vrh
deuce
Starost: 46Pridružen: 8. dec 2006Prispevkov: 642Kraj: medvodeStatus:Offline
Objavljeno: 5. sep 2007 15:30
Povezava do prispevka
po prepričanju nekaterih je sicer popolna svoboda smrt, zato se mi zdi, da je resnično svobodo (tako kot srečo?) moč najti nekje med redom in kaosom. kar pa je najbolj ironično, pa je prav kaos (to lahko opazujemo z razvojem družb, ki so temeljile na teoriji kaosa) najbolj urejen in organiziran.
 
kje je pa v tej definiciji sreča, draga elizabeth a.? kaj meniš?
 
leyla_, potemtakem sem srečen, da si narejena po dućetovem standardu. pa ostali bralci in pisci foruma?
vsaka podobnost z resničnim deuceom morda ni naključje.
0
Nazaj na vrh
elizabeth a.
Starost: 35Pridružen: 10. maj 2007Prispevkov: 21Kraj: n/aStatus:Offline
Objavljeno: 5. sep 2007 18:28
Povezava do prispevka
No ja smrt-relativna zadeva (za nekatere sreča za druge pa žalost)!
0
Nazaj na vrh
ilafa
Starost: 33Pridružen: 8. dec 2004Prispevkov: 1854Kraj: KranjStatus:Offline
Objavljeno: 5. sep 2007 23:38
Povezava do prispevka
Odsotnost želja.
http://www.macjedlake.com
0
Nazaj na vrh
abt0
Starost: 42Pridružen: 30. sep 2004Prispevkov: 782Kraj: n/aStatus:Offline
Objavljeno: 5. sep 2007 23:41
Povezava do prispevka
Smrt ni sreča ni nesreča. Mi se smrti bojimo, ker smo nepripravljeni, je
lahko odrešitev in ter tudi čiščenje negativne karme, seveda je to začetek transformacije.
Tisti, ki se smrti ne boji, že ve kaj je sreča. Sreča je čista kvaliteta,
katera živi v nas in je ni moč meriti še manj tehtati, nosijo vsak v
sebi, mi pa jo iščemo drugje, le tam ne kjer prebiva.

Pogosto enačimo srečo z raznimi dobrinami in užitki, ...., jo virtualno
povečujemo ali celo mislimo, da smo jo ujeli in za vedno zadržali, to ni mogoče,
to ni sreča, to je slepilo, tukaj smo podlegli čisti manipulaciji.

Jaz tem frakcijam sreče pravim jalova sreča, podobno kot jalova energija,
katera se tvori pri induktivnem ali kapacitivnem bremenu, je pojav in
je merljiva energija a ni koristna energija.
Je sreča, če jo pogledamo od daleč, a v bistvu ne nosi komponente
realne sreče, je kot prej omenjena jalova energija, ki jo definira
imaginarna komponenta v matematiki in se jo da prikazati na polarnem
diagramu.

Če povzamem, videnje in razumevanje jalove energije v
elektrotehniki zahteva matematično znanje imaginarnega sistema tako
razumevanje ali doseganje čiste sreče zahteva določeno stopnjo
duhovnega razvoja.









"S stopnjevanjem topline v vodi pridemo pri
100 stopinj celzija sicerna mah do vrelišča, voda od tu naprej
izpareva, toda tudi ko vse izpariin se spremeni v paro, je tudi ta para
voda, plin. Tudi zunanje dobrine lahko še tako stopnjujemo, toda če začetni delci
dobrin in užitkov niso nudili sreče, če nam niso pomenili sreče, da bi
jo uživali in res ukusili, marveč smo si želeli še več in jo izkali v
stopnjevanju užitkov, potem nam še tako stopnjevani užitki istih dobrin
ne morejo dati tega, kar imenujemo sreča ali doživetje sreče."

0
Nazaj na vrh
deuce
Starost: 46Pridružen: 8. dec 2006Prispevkov: 642Kraj: medvodeStatus:Offline
Objavljeno: 6. sep 2007 11:22
Povezava do prispevka
abt0, sicer sem s smrtjo enačil popolno svobodo in ne (ne)srečo, vseeno pa je tudi zanimiva smer, v katero je krenila ta tema. res gre za jalovo srečo, in če bi lahko povezala vse skupaj s smrtjo, kot predlagaš, ugotoviva, da je človek srečen takrat, ko ne misli na smrt. zato pa v družbi dobrin in razvajenosti tudi tako uspeva hedonizem s svojima skrajnostima: hiperaktivnim divjanjem in hipohondričnim paničarjenjem.
 
največja težava je v tem, ker se ljudje vedno bolj bojimo za svoje življenje, hkrati pa v življenju tudi vedno manj dajemo. samo razvajali bi se. the easiest way out bi lahko rekli naši poti med rojstvom in smrtjo.
vsaka podobnost z resničnim deuceom morda ni naključje.
0
Nazaj na vrh
mimika
Starost: 37Pridružen: 30. okt 2005Prispevkov: 6588Kraj: LjubljanaStatus:Offline
Objavljeno: 6. sep 2007 11:54
Povezava do prispevka
deuce je napisal/a
največja težava je v tem, ker se ljudje vedno bolj bojimo za svoje življenje, hkrati pa v življenju tudi vedno manj dajemo. samo razvajali bi se. the easiest way out bi lahko rekli naši poti med rojstvom in smrtjo.


S temle se pa zelo strinjam. Fajn tema!
“Be daring, be different, be impractical, be anything that will assert integrity of purpose and imaginative vision against the play-it-safers, the creatures of the commonplace, the slaves of the ordinary.” - Cecil Beaton
0
Nazaj na vrh
izzie
Starost: 36Pridružen: 6. avg 2007Prispevkov: 64Kraj: n/aStatus:Offline
Objavljeno: 6. sep 2007 12:25
Povezava do prispevka
Jaz zaenkrat še ne znam definirati, kaj pomeni sreča zame, vem pa, da to niso materialne dobrine... v tej točki življenja vem, da materija ne osrečuje, tako tudi nikoli ne tekmujem z drugimi v imetju. Marsičesa nimam in se kdaj kdo temu čudi, ker po njegovem mnenju se brez tega ali onega ne da preživet... ja, kako pa to, da sem še živa? Question Tud vsi tregovci bi že zdavnaj šli na kant, če bi jaz bila edina stranka, ker grem le 1-2x na leto v trgovino po kakšno novo obleko... po čevlje grem še bolj redko.
Poznam pa enega fanta, ki je še študent in ima že dolgo časa ful dobro plačano službo in zato tud svoje stanovanje, avto... In stanovanje je v enem dražjih blokov v lj, opremljeno z vso mogočo tehniko... on pa je totalno nesrečen človek, njegovo življenje se mu zdi totalno brezveze, velikokrat joka ponoči... Baje je njegov glavni problem ta, da nima punce.
Ali je res? Te lahko drug človek popolnoma osreči, če si prej še tako nesrečen?
Jaz na to gledam drugače. Po mojem mi ne more kdo drug dat srečo, če je ne čutim v sebi.
Noben moški ali ženska ni vreden tvojih solz, tisti, ki pa jih je, te ne bo pripravil do joka.
0
Nazaj na vrh
vanilija
Starost: 42Pridružen: 8. dec 2005Prispevkov: 442Kraj: LjubljanaStatus:Offline
Objavljeno: 7. sep 2007 2:59
Povezava do prispevka

Zanimivo kako težko je opredeliti nekaj po čemer vsi hrepenimo. In kako lahko nekaj kar  ne znamo dobro opredeliti sploh iščemo oziroma prepoznamo.

 

Strinjam se, da globalizacija ter z njo pravi razmah korporacijske miselnosti temelji predvsem na manipulaciji. Manipulaciji nič hudega slutečih potrošnikov dobrin, ki se jih na vsakem koraku bombardira s posrednimi in neposrednimi marketinškimi sporočili ''kako biti srečen'' v tej družbi. Več imaš več veljaš? Nekaj drži v tej družbi. Več imaš več hočeš, saj te njegovo kolesje nenehno prepričuje da imaš premalo. Tisti, ki se ujamejo v to kolesje težko izstopijo cena ki jo plačujejo za ta svoj življenjski stil pa zna biti visoka. Vendar saj se sami odločijo za to boste rekli. Že res, vendar saj nas že skozi celoten proces izobraževanja programirajo za vklop v to kolesje. Izobraževanje ki je bolj namenjeno pomnenju faktografskih podatkov in ne učenju razvijanja kritičnega pristopa ter razmišljanja do vsega kar se okoli nas dogaja. Torej, če so sedanje družbene definicije sreče manipulacija, kaj potem je sreča?

 

Prvo kar mi je prišlo na misel so literati. Pisatelji, pesniki. Ti spremljevalci mojih samotnih uric že stoletja (tisočletja) opisujejo nesrečo. Predvsem opisujejo ljubezen oziroma pomanjkanje le te in ko svojo bolečino izlijejo na papir imam občutek, da sem se za trenutek dotaknila delčka njihove biti. Torej, če nesreča izhaja iz pomanjkanja ljubezni vseh vrst ali potem sreča izhaja prav iz ljubezni v tistem najširšem pomenu besede (ljubezni do sebe, drugih…..)?

 

In kje jaz najdem srečo? V trenutkih. Nasmeh na obrazu ljubljen osebe, čaj s prijateljem/ico, vonj dežja,  vonj sveže pečenega kostanja pozimi, cvetenje češnje, vonj najljubšega čaja, ogled dobrega filma, poslušanje kvalitetne glasbe…

Taki trenutki v meni ozavestijo spoznanje, da v bistvu po vseh ''družbenih standardih'' nimam veliko vendar v sebi dovolj, da se lahko samozavestno nasmehnem. Zato bi se lahko reklo, da sem zbiratelj. Zbiram take trenutke ter jih nizam v mozaik, predvsem pa se trudim da bi bil mozaik čim večji ter čim bolj raznolik.

 

 

P.S. Opravičujem se vsem slovnično občutljvim (vem, da nekje obstaja prav tema za to) za napake ter pomanjkanje vejic. Ura je tako pozna da težko razmišljam še o tem. Hvala za razumevanje.

Pogumni preskakujejo življenjske prepreke, drugi se plazijo pod njimi.
0
Nazaj na vrh
ana25
Starost: 118Pridružen: 26. jan 2005Prispevkov: 9323Kraj: n/aStatus:Offline
Objavljeno: 7. sep 2007 11:30
Povezava do prispevka
abt0 je napisal/aTisti, ki se smrti ne boji, že ve kaj je sreča. Sreča je čista kvaliteta, ki živi v nas in je ni moč meriti še manj tehtati, nosijo vsak v sebi, mi pa jo iščemo drugje, le tam ne kjer prebiva.


 Zelo preprosto, pa vendar tako malo ljudi to res razume oz. spozna.  
0
Nazaj na vrh
vanilija
Starost: 42Pridružen: 8. dec 2005Prispevkov: 442Kraj: LjubljanaStatus:Offline
Objavljeno: 7. sep 2007 12:10
Povezava do prispevka

abt0 je napisal/aTisti, ki se smrti ne boji, že ve kaj je sreča.

To mi je pa ušlo. Jaz se bolj nagibam v trditev da tisti, ki se ne boji življenja ve kaj je sreča.Tisti, ki si upa biti to kar je ter za to tudi kaj žrtvovati predvsem pa se znebiti predsodkov ki mu jih vsiljuje družba. Rojstvo in smrt sta nam vsem skupna vmes pa vsak po svoje sprejemamo odločitve. Odločitve včasih ne temeljijo na pravih temeljih ampak na temeljih strahu, družbenih predsodkih in pričakovanjih ter pričakovanjih ki smo jih na teh temeljih postavili za sebe. Če bi se nam uspelo znebiti vse te krame...(?)

Sreča je čista kvaliteta,
katera živi v nas in je ni moč meriti še manj tehtati, nosijo vsak v
sebi, mi pa jo iščemo drugje, le tam ne kjer prebiva.

Se podpišem.
Pogumni preskakujejo življenjske prepreke, drugi se plazijo pod njimi.
0
Nazaj na vrh
deuce
Starost: 46Pridružen: 8. dec 2006Prispevkov: 642Kraj: medvodeStatus:Offline
Objavljeno: 7. sep 2007 13:40
Povezava do prispevka

zahvaljujem se naslednikom v temi za vaše koristne prispevke, predvsem pa izzie in vaniliji.

priznam, tudi meni je tisti abt0jev stavek ušel. to pa zato, ker sem nekako posplošil in podcenjeval sporočilo, saj se mi je zdelo, da je prilepljeno iz kakšnega sporočila, ki nadležno kroži po elektronskih poštnih predalih. z ugotovitvami bisera, ki ga je izpostavila ana25, se strinjajo tudi moje izkušnje. namreč srečo, ki sem jo v zadnjih letih dosegel, sem začel iskati v sebi, ko sem dosegel največje zadane cilje v življenju, ki so bili predvsem materialni in povezani z varno prihodnostjo. ostalo mi je več časa za razmišljanje in pisanje, postal sem nekako bolj poglobljen kot prej, tudi ljudje so se zamenjali. prej sem bil obkrožen bolj s plehkimi, zdaj bolj s pravimi prijatelji. ljudje s podobnimi srečami se privlačijo. nasploh se mi zdi največja kriza odraslega in samostojnega človeka v tem, da na prelomnici osamosvajanja in preseganja eksistenčnih ciljev, prehitro poseže po sredstvih za potenciranje odvisnosti, saj ne najde ustreznejših aktivnosti, ki bi zapolnile izpolnjeno življenje. tisti, ki ne storijo samomora, ponavadi končajo v depresiji, alkoholizmu, igrah na srečo, in drugih odvisnostih. takrat je kocka pri preobrazbenih psihologih, med katerimi je najbolj uspešen kontraverzni doktor rugelj, saj te odvisnosti poskušajo premostiti v družbeno bolj sprejemljive. tako ozdravljene odvisnike lahko vsak dan videvamo kako, oblečeni v fluorescentna športna oblačila, tečejo na šmarno goro, se redno udeležujejo daljših planinskih pohodov in maratonov. odvisnost je seveda bolj sprejemljiva. na tem mestu pridemo do točke, ko preostali ljudje sami zase sploh ne vemo za kakšno odvisnost bolehamo. zdi se, da takim ljudem uspe z visoko mero kognitivnosti in avtosugestije razpršiti odvisnost med različne aktivnosti v življenju, ki izhajajo iz potrebe posameznika po sreči. če si sposodim descartesa: srečen sem, torej sem.

izzie je napisal/aPoznam pa enega fanta, ki je še študent in ima že dolgo časa ful dobro plačano službo in zato tud svoje stanovanje, avto... In stanovanje je v enem dražjih blokov v lj, opremljeno z vso mogočo tehniko... on pa je totalno nesrečen človek, njegovo življenje se mu zdi totalno brezveze, velikokrat joka ponoči... Baje je njegov glavni problem ta, da nima punce.
tvoj kolega je nesrečen zaradi težav pri ugotavljanju pristnosti razmerij, v katera se podaja. podobno je z ženskami, ki si operativno povečajo oprsje. po operaciji nikoli več ne vedo kdo je njihov prijatelj zaradi njih samih ali zaradi njihovih jošk. podobno je z imetjem in materialno preskrbljenostjo tvojega prijatelja. nikoli ne bo vedel, ali je ženska keš pička, ali ga ljubi zaradi njegove osebnosti.

ampak poglejte, dragi moji, ušla nam je tudi naslednja ugotovitev o tem, kaj je tudi lahko sreča:
ilafa je napisal/aOdsotnost želja.
zelo presenetljiva za telesno mladost uporabnice, ki je ti besedi prilepila. namreč tudi meni se zdi, da se že sama pojava želje v posamezniku manifestira kot nesreča, saj je vsakega človeka že na začetku pojavljanja strah, ali bo uspel željo izpolniti. zaveda se, da v preteklosti ni bil vedno uspešen pri izpolnjevanju želja. toda kaj se zgodi, če je odsotnost želja dolgotrajna? človek resda postane racionalen, nečustven, špartanski, skromen, to je res, vendar pa ga to lahko naredi tako srečnega, da se ne sam, niti ne okolica, te sreče ne zaveda. tak človek hitro postane dovzeten do lažne nesreče, saj se njegova okolica, spet preko potrošniških, objestnih in drugih plehkih mehanizmov, poslužuje najrazličnejših medijev vzpodbujanja občutka krivde v kljubujočem (navedenem) posamezniku, saj ravno ti mediji definirajo srečo. zato ti posamezniki iščejo srečo na napačnih mestih. ker jih družba naredi slepe, da se ne bi zavedali, da so že srečni, in da jih nesrečne ali pa brezdušne dela prav plehka družba, na katero opozarjam s to temo. največje lutke in bedaki v tem procesu so pa prav psihologi (izobrazila jih je ravno družbeno priznana literatura), ki se ukvarjajo s preprogramiranjem takšnih ljudi v družbeno bolj sprejemljive. sreče ne potrebujem, ker jo že imam; to si ponavljajte.

lep vikend vam želi srečen človek!

vsaka podobnost z resničnim deuceom morda ni naključje.
0
Nazaj na vrh
abt0
Starost: 42Pridružen: 30. sep 2004Prispevkov: 782Kraj: n/aStatus:Offline
Objavljeno: 16. sep 2007 22:31
Povezava do prispevka
...za vsak stavek so bile prebrane knjige in še marsikaj.

Vsako besedilo lahko da zelo veliko, lahko spremeni človeka, moč pravilno uravnoteženih besed ne gre podcenjevati.
Dobro podana misel je takšna, ki v svojih delih kreira moč katero čuti vsak, tisti ki je na začetku svoje poti in tudi tisti, ki je že malce naprej. Odtenki ustvarijo look-up efekt, kateri se podzavestno inducira šele čez čas ob pravih pogojih in šele tedaj res razumemo.
Cilj je ustvariti kvantni premik ter zanimanje, ki bo tudi zaradi radovednosti naletelo na znanja, katera vspodbujajo in najdejo pod do razsvetljenja.









0
Nazaj na vrh
Pojdi na:
Nekaj o sreči (malo bolj resna tema)
Stran 1 od 2
Pojdi na stran 1 , 2
Pojdi na stran:
Kozmetometer
Zadnje ocene
Zadnji izdelki
  • Tanja 15. apr 2020 13:56
    Pozitivno presenečenje :)
  • Tanja 25. mar 2020 19:31
    Uau! Totalno pozitivno presenečenje
  • numi 24. mar 2020 18:18
    zimski
  • numi 24. mar 2020 18:00
    Dobra ampak
  • numi 24. mar 2020 17:53
    top
Forum
Zadnje objave
Najbolj brano
Trenutno dogaja
Izpostavljamo
Da so necepljeni otroci bolj zdravi kot cepljeni, že dolgo ni več skrivnost.