Hvala še enkrat vsem

Barby, starejši je zaenkrat OK. Mogoče se pozna to, da sem ga vzela iz varstva moje mame, takoj ko sem konec decembra nastopila porodniško in sem od tedaj dalje z njim res 24/7 vse do jeseni, ko bo odšel v vrtec (no, osamljen ni, ker vsak dan preživi dobri dve uri s svojo sestrično-sovrstnico). Tako da sem se ful za njim ukvarjala, brala, igrala igrice, sprehajala. Sedaj poskušam vse to obdržati, kar je pri dveh precej naporno, vendar je zaenkrat mlajši še v fazi celodnevnega počitka-dojenja-previjanja. Sem pa opazila, da se starejši sedaj včasih tako otožno uleže v tla in žalostno gleda proč....tega prej ni bilo. Kakorkoli, trudim se in navsezadnje bo (dolgoročno) le fino, da bo imel bratca.
Sama sem namreč edinka in sem si vedno želela, da bi imela še koga.