Sahara je napisal/aKar naj nam zamrznejo te celice za par mesecev. Tistim ženskam, ki pa zaradi kariernih in estetskih razlogov nosečnost odlagajo v nedogled, pa zamrzne kaj drugega (ampak, ne le za par mesecev). Prav fini in blažilni so ti ženski hormoni. Opažam tudi, da mi je sedaj manjkrat treba depilirat noge. Zares bedna stvar pa je nesprečnost, pa tudi kasnejša nemožnost spanja zaradi potreb dojenčka. Sem prav razmišljala, da šele sedaj razumem tisto pesem od Naceta Junkarja iz 80': 'zame bedela cele noči, o mati, hvala ti..'
Ej, jej, jej Sahara upam da je to pisanje plod nosečniških hormonov, kajti ne strinjam se najbolj s tem kar si napisala. Ženske, ki so se odločile za kariero kar naj počakajo s materinstvom ali pa naj se tudi odločijo ostati brez otrok, prav nič se mi ne zdi narobe s tem. Mnogo bolj se ne strinjam, da se poleg kariere odločijo še za otroka, kajti vemo da za kariero potrebuješ ogromno časa in v tem primeru ga za nekaj zmanjka.Pogosto so to prav otroci, ki potem preživljajo otroštvo pri babicah in dedkih, stričkih in tetkah ali pa celo v družbi plačanega osebja. Danes ta vzgoja, jutri druga, tretji dan celo tretja to ne more roditi oz. vzgojiti nič dobrega, Moje mnenje je, imej otroka ko se mu lahko posvetiš in če je to malo kasneje, ni prav nič narobe. Kar se pa tiče esteskih razlogov pa menim, da če žensko to tako osrečuje in zapolni tudi prav. Pač sem mnenja, da ni edino poslanstvo ženske da rojeva.
Junkar mi je pa osladen bil in mi je osladen še danes in prav tako ta stavek, ki si ga citirala. Le zakaj naj bi se otrok obremenjeval z neko hvaležnostjo in materino požrtvovalnostjo, pa saj otroci ne padejo iz marsa. So načrtovani, so spočeti in rojeni iz naše težnje in želje. Taki kot so, v kompletu , dobro in slabo.
Evo to je moje mnenje. Sama sem se odločila za materinstvo in v njem uživam in si življenja brez mojih zlatih deklet zdaj več ne predstavljam, ampak ravno tako razumem in spoštujem druge, ki so se odločile ubrati v življenju drugačno pot.
Ne, saj bom vzela poročni list, da ne bo najmanjših komplikacij. Sem pa jezna nase, da imam zadnji mesec tako slab spomin, da se ne spomnim, kako je bilo v prvo. 
Od kuhinje do kopalnice imamo 3m, pa v kopalnici ne vem, po kaj sem prišla.
Pa zmešani zdravniki, ki ne vedo za kaj gre. Nekako se ne morem in ne morem navaditi na, iz skor sekunde v sekundo, vse novejšo verzijo zgodbe (diagnoza).
Žal mi je, da moraš sploh poslušati take neumnosti, sploh zdaj, ko si v pričakovanju otroka. Moje mnenje je, da ta oseba niti približno ne ve kaj naj bi materinstvo bilo, ker to nikakor ni hiša, draga potovanja, kupi vseh nepotrebnih igrač itd., v odnosu s partnerjem pa je precej negotova, da se obremenjuje kaj bo, če bo njena privlačnost rahlo obledela. Kaj naj rečem , bog ji pomagaj!
