Ošpice in rak: zakaj so ošpice dobre za zdravje?
Če se spomnite "izbruha" ošpic v Disneylandu leta 2015 ali "izbruha" ošpic v New Yorku leta 2019, se verjetno spomnite tudi napadov na starše, ki zavračajo cepljenje svojih otrok. Če niste eden od teh ljudi, se morda sprašujete: »Le zakaj katerikoli starš ne bi hotel, da se njegov otrok cepi proti ošpicam?«
To je dobro vprašanje, na katerega morda obstaja več kot en odgovor. Velika večina »anticepilcev« je v resnici bivših cepilcev, ki so svoje otroke cepili, a so s tem prenehali zaradi reakcij na cepljenje (»naključje«, kakopak). Vedno več je ljudi, ki pred rojstvom otrok sami raziskujejo cepiva in cepljenja in ko stvarem res pridejo do dna, svojih otrok ne cepijo.
Ena od stvari, ki staršem pomaga, da se odločijo za necepljenje, je več informacij o otroških okužbah, ki *naj* bi jih cepiva preprečevala. Ko izvejo, da je oslovski kašelj mogoče zdraviti z visokimi odmerki vitamina C in da so zapleti ošpic skoraj vedno posledica podhranjenosti in pomanjkanja vitaminov A in C, se počutijo bolj samozavestni v svoji odločitvi, da ne bodo cepili.
Ko se o tem naučijo še več, začnejo razumeti, da te otroške bolezni še zdaleč niso tako strašne, kot nam to hoče prikazati »stroka« in farmacevtska industrija, ki stoji za vso »stroko«, in da lahko dejansko služijo namenu krepitve in zaščite imunskega sistema.
Ugotovijo tudi, da kljub trditvam mainstream medicine in medijev, da so cepiva »izkoreninila« ošpice in druge bolezni, ta trditev ni resnična, saj se okužbe z ošpicami še vedno pojavljajo vsako leto (praviloma cepilne, torej po cepljenju, ker vsako cepljenje je cepljenje ZA bolezni, ne proti), a zaradi blage narave okužbe velika večina teh primerov ostane neprijavljena.
Medtem ko verniki v splošne medije in uradno medicino verjamejo, da so cepiva »izkoreninila« smrti zaradi ošpic, je dejstvo, da se je smrtnost zaradi ošpic dejansko zmanjšala za 98 % še pred razvojem cepiva, pravi razlog za to zmanjšanje smrtnosti pa ni bilo cepivo, ampak izboljšanje prehrane in sanitarnih razmer.
Uradni graf iz ZDA
To pa še ni vse; poleg dejstva, da ošpice sploh niso nevarna bolezen, obstaja čedalje več dokazov, da je okužba z ošpicami in okrevanje od njih celo dejansko koristna!
Ošpice. dolgoročna zdravstvena zaščita
Čeprav so otroci v državah tretjega sveta, zlasti tisti, ki so podhranjeni in imajo pomanjkanje vitaminov A in C, bolj izpostavljeni resnim zapletom zaradi sekundarnih bakterijskih okužb, ošpice same in zlasti okužbe z ošpicami pri otrocih, ki živijo v razvitih državah, na splošno niso resen problem.
Kot razkriva ta znanstveni članek Romana Bystrianyka, ki temelji na objavljenih poročilih v medicinski literaturi iz 50. let prejšnjega stoletja (pred razvojem cepiva proti ošpicam), »Da! Ošpice so lahko dobre za vas!«
»Pri večini otrok je celotna bolezen v enem tednu popolnoma minila, od prodromalne faze do izginotja izpuščaja, in mnoge matere so opazile, koliko dobrega je pravzaprav storila njihovim otrokom, saj se zdijo po ošpicah veliko boljši. V tej praksi se ošpice štejejo za relativno blago in neizogibno otroško bolezen, s katero se je najbolje srečati v starosti od 3 do 7 let. V zadnjih 10 letih je bilo le malo resnih zapletov v kateri koli starosti in vsi otroci so se popolnoma pozdravili. Zaradi tega razmišljanja ni bilo nobenih posebnih poskusov preprečevanja, niti pri majhnih dojenčkih, pri katerih bolezen ni bila posebej resna." (vir)
In to iz skupine Physicians for Informed Consent o koristih naravno pridobljene okužbe z ošpicami:
Obstajajo študije, ki kažejo na povezavo med naravno pridobljeno okužbo z ošpicami in zmanjšanim tveganjem za Hodgkinov in ne-Hodgkinov limfom, pa tudi zmanjšanim tveganjem za atopijske bolezni, kot so seneni nahod, ekcem in astma. Poleg tega je okužba z ošpicami povezana z manjšo verjetnostjo smrti zaradi bolezni srca in ožilja v odrasli dobi. A tudi to še ni vse: dojenčki, rojeni materam, ki so naravno prebolele ošpice, so dlje zaščiteni pred ošpicami prek materine imunosti kot dojenčki, rojeni cepljenim materam. (vir)
Kje drugje smo že slišali, da je okužba z ošpicami lahko dobra stvar? Oh! Seveda ... verjeli ali ne – na CNN! (Čudež, da članek še ni izbrisan.)
Da! Prav ste slišali! Ošpice premagajo raka! Seveda sodobni raziskovalci raka uporabljajo modificiran cepilni sev ošpic. Količina cepilnega seva ošpic, ki je bila injicirana pacientu, je bila ogromna. Dobički takšnega zdravljenja bodo nedvomno tudi ogromni.
Kaj pa, če bi nekdo z rakom dejansko zbolel za ošpicami? Opomba: V videu, ki ga je CNN objavil leta 2014, je bila vključena informacija o dečku iz Ugande, katerega rak je spontano izginil, potem ko je zbolel za ošpicami. PRAVIMI ošpicami. Ta informacija je bila iz zgodbe nato odstranjena. Kasneje je bil odstranjen cel video. Zanimivo, a ne? (In verjetno spet »naključje«.)
»Po okužbi z ošpicami so bile dokumentirane občasne 'spontane' regresije tumorjev pri Hodgkinovi bolezni in Burkittovem limfomu. Morda najbolj prepričljiv je bil primer 8-letnega afriškega dečka, ki se je zglasil v kliniki v Ugandi s štirimesečno zgodovino nebolečega oteklega desnega očesnega zornika. Biopsija desnega retroorbitalnega tumorja je histološko potrdila Burkittov limfom, vendar je bil v času načrtovanega začetka terapije opazen generaliziran ošpici izpuščaj. Istega dne je bilo ugotovljeno, da se tumor v desni očesni votlini umika, in zaradi domnevne okužbe z ošpicami mu niso dali kemoterapije za Burkittov limfom. V naslednjih dveh tednih je izpuščaj izginil in se je serokonvertiral na ošpice. Hkrati se je tumor popolnoma umaknil in ostal v popolni remisiji vsaj štiri mesece po okužbi z ošpicami brez antineoplastične terapije. Mehanizem, ki je bil podlaga za hitro regresijo tumorja, opazovano v tej izjemni zgodbi, ni bil nikoli pojasnjen, vendar je znano, da Burkittovi limfomi izražajo visoke ravni SLAM in so zato dovzetni za okužbo z divjimi virusi ošpic. Čas regresije, ki sovpada z obdobjem, v katerem sta breme virusa ošpic in imunsko oslabitev, povzročena z ošpicami, na vrhuncu, podpira trditev, da so tumorjeve celice neposredno uničile virusi." (vir)
In veste, kaj? Ugandski deček ni bil edini!
Poročilo, objavljeno v British Medical Journal leta 1973, dokumentira spontano remisijo infantilnega Hodgkinovega limfoma pri 23-mesečnem otroku na Portugalskem. (Poročilo lahko prenesete tukaj.) O regresiji Hodgkinove bolezni po ošpicah je poročal tudi The Lancet leta 1981. Če ste pripravljeni žrtvovati 40 dolarjev, lahko članek kupite in preberete.
Potem je tu še ta članek iz decembra 2013, ki navaja: »Med 16 poročanimi primeri SR (spontane regresije Hodgkinovega limfoma) je bila večina podtipov mešane celičnosti, pet primerov pa se je pojavilo pri otrocih po okužbi z ošpicami.«
Zgoraj navedene reference iz revij o zaščitnem učinku virusa ošpic proti raku v otroštvu so zelo zanimive. Po podatkih Ameriškega združenja za boj proti raku se pojavnost raka v otroštvu od 70. let 20. stoletja povečuje, najpogostejši raki pri otrocih in mladostnikih pa so levkemija, limfom in rak na možganih.
"V letu 2023 bo rak diagnosticiran pri približno 9910 otrocih (starosti od 0 do 14 let) in 5280 mladostnikih (starosti od 15 do 19 let), 1040 otrok in 550 mladostnikov pa bo zaradi te bolezni umrlo. Rak je glavni vzrok smrti zaradi bolezni tako pri otrocih kot pri mladostnikih. Najpogostejše vrste raka, ki se diagnosticirajo pri otrocih in mladostnikih, so levkemija (28 % oziroma 13 %), rak na možganih, vključno z benignimi in mejnimi malignimi tumorji (26 % oziroma 21 %), in limfom (12 % oziroma 19 %). Trendi pojavnosti: Na splošno se je pojavnost med letoma 2010 in 2019 pri otrocih stabilizirala, potem ko je od leta 1975 naraščala, pri mladostnikih pa je še naprej naraščala za 1 % na leto, čeprav se trendi razlikujejo glede na vrsto raka (vir)."
Čedalje več je otrok, ki so umrli ali se borijo z rakom. Prej ni bilo tako, kajne? ("Naključje", kakopak.)
Kaj bi lahko povzročilo to povečanje raka pri otrocih od 70. let prejšnjega stoletja? Le kaj se je takrat spremenilo?
Da bi razumeli to povečanje, preverite nekaj zanimivih informacij iz Roswell Park Cancer Institute. V tej objavi na blogu dr. Brandee Aquilino pravi: »Vrste raka, ki se razvijejo pri otrocih, se razlikujejo od tistih, ki se razvijejo pri odraslih. Način življenja ali okoljski dejavniki tveganja ne igrajo vloge. Namesto tega je to običajno posledica sprememb DNK v celicah, ki se zgodijo zelo zgodaj v življenju.«
Otroški rak je posledica sprememb DNK? V zgodnjem življenju? Hmmm ... to zdaj nekaj pomeni ...?
Kaj bi lahko povzročilo spremembe DNK v zgodnjem življenju? Ugibamo lahko o veliko stvareh, vendar ena stvar, ki je dejstvo, so cepiva, natančneje cepiva za ošpice in norice (MMR, Varicella). V tej študiji neodvisnega raziskovalnega laboratorija Sound Choice Pharmaceuticals so znanstveniki preučili učinek »homologne rekombinantne DNK« (iz cepiv MMR in Varicella) in učinke na avtizem.
Študija je zelo zanimiva in priporočamo, da jo preberete. Rezultati so pokazali »vroče točke« v nekaterih genih, ki so bili identificirani kot pomembni za avtizem; najbolj opazni so geni, povezani s sinapso. Za to razpravo je pomemben »rekombinantni« del enačbe.
»Analiza sprememb avtistične motnje kaže časovno korelacijo z dogodki, povezanimi z ostanki človeške DNK v cepivih. Raven ostankov DNK močno presega meje, ki jih priporoča FDA. Da bi zmanjšali nevarnosti ostankov DNK, so bila dana priporočila za fragmentacijo DNK. Na žalost so študije in vitro na modelnih organizmih pokazale, da imajo krajši fragmenti večjo verjetnost, da vstopijo v jedro. Potekajo poskusi s celičnimi kulturami, da bi določili hitrost in mesta, kjer se ti ostanki fragmentov DNK integrirajo v genom.« (vir)
Kaj počne »rekombinantna DNK« v cepivih MMR in Varicella? Raziskava Sound Choice močno nakazuje, da spreminja DNK otrok, ki jim je bila injicirana Kdaj se to zgodi? Med 12. in 15. mesecem starosti, če je otrok cepljen s cepivoma MMR in Varicella v skladu z načrtom cepljenja otrok CDC.
Kdaj je bilo cepivo MMR dodano v program cepljenja otrok?
"Leta 1963 je bilo »razvito« cepivo za ošpice, konec 60. let pa so bila na voljo tudi cepiva za mumps (1967) in rdečke (1969). Ta tri cepiva je dr. Maurice Hilleman leta 1971 združil v cepivo MMR." (vir)
Prvo cepivo za ošpice (1963) je bilo cepivo z »ubitim« virusom. Cepivo MMR, ki je bilo registrirano leta 1971, je isto cepivo MMR, ki se zdaj uporablja v Združenih državah Amerike, ki je gojeno na tkivu splavljenih zarodkov in vsebuje rekombinantno DNK, o kateri smo govorili zgoraj. Rak pri otrocih pa se od 70. let 20. stoletja neprestano povečuje. (»Naključje«, kakopak.)
To je ena tistih stvari, ki vsakega inteligentnega, kritično razmišljujočega (ali naj rečemo zgolj »razmišljujočega«?) pozameznka napeljejo k razmišljanju »Hmmmmm ...«.
Ali smo zamenjali blago otroško okužbo za naraščajočo pojavnost otroških rakov? Spremembe DNK v zgodnjem življenju. Ja. (»Naključje«, kakopak.)
Za več informativnih člankov o ošpicah in vlogi cepiva MMR pri izbruhih preberite naslednje članke Romana Bystrianyka in dr. Viera Scheibner. Priporočamo, da jih natisnite in shranite, saj jih je čedalje težje najti in lahko izginejo zaradi naraščajoče cenzure resnice o cepivih:
- Ošpice in cepiva za ošpice; štirinajst stvari, ki jih je treba upoštevati
Cepiva za ošpice, 1. del; neučinkovitost cepljenja in nezaželene posledice
Cepiva za ošpice, 2. del; prednosti okužbe z ošpicami - Za več informacij o uporabi tkiv in celic splavljenih plodov v cepivih preberite moj članek: Zarodki DNK v cepivih: ne morete biti hkrati za življenje in za cepljenje
PREBERITE TUDI: Študija: "neodgovorni" in "sebični" starši nočejo cepiti svojih otrok
