Ljudje, netolerantni do živali

Velik podpis.

Odkar me je v otroštvu napadel nemški ovčar se psov bojim oz. se jih bojim dokler jih bolje ne spoznam, pri tem mi je v veliko pomoč prisotnost lastnika. Z vsemi si, ki jih poznam, se odlično razumem in jih na veliko božam. Ampak se mi je pa že velikokrat zgodilo, da je proti meni tekel pes, lastnika ni bilonikjer in me je zgrabila nepopisna groza. Nedavno je v Tivoliju po meni med stalnim laježem začel skakati nemški ovčar (ki se jih še vedno ful bojim), lastnica se je pa z razdalje stotih metrov zadrla, "da mi ne bo nič naredil samo naj ne dvignem roke". V takšnih primerih je moja toleranca do lastnikov nična, pa četudi me zato kdo obtoži, da sem sovražnica živali kar pa še zdaleč nisem. Če gre mimo mene pes na vrvici, me to niti enkrat še ni vrglo iz tira in jih ponavadi sploh ne registriram.

Ljudje smo si pač različni, eni se bojimo psov, pa se zaradi tega veliko bolje razumemo s pajki in kačami na primer

Mene pa neskončno "zabava" človeška naravnanost posploševanja. Ma tudi mene so že pogrizli psi.Ampak jaz tega ne posplošim na vse ostale pse, niti na pasmo. Ampak je strah/ ne maranje usmirjeno na točno tistega psa, ki me je žvajznil.

Hkrati poznam telesno govorico psov in vem kdaj je pes sproščen, vem kdaj je napet, nesiguren, prestrašen in kdaj je cel trd, tik pred napadom.

Psi tudi zavohajo adrenalin človeka, ki se ga boji-tega pa psi ne marajo. Postanejo sami nesigurni in razdraženi. Zdaj, če je pes prost in dobro socializiran, stabilen-se bo v loku umaknil takemu človeku, če ga pa lastnik blizu vleče, bo najverjetneje živčno stegoval glavo oz. se skušal umikat.

Kdor se boji psov-naj lepo kulturno prosi lastnika v stilu " Dober dan. Zelo se bojim psov, prosim, če ga pokličete, privežete"...normalni lastniki to tudi storimo. Če se ti pa nekdo dere, ko sraka " Priveeeeži pssa!!!" pa je reakcija drugačna, smo tudi sami nejevoljni in mukama pokličeš psa in ga daš na sedi/prostor/poleg in ga ne privežeš. Iz inata, da pokažeš živčni razvalini, da je pes pod kontrolo brez problema.

Za pse, ki so sami oz .lastnika ni blizu in so tečni-poprov/mentolov sprej s sabo, se ga dobi v vsaki trgovini za živali, morebiti tudi kak DM.

Ko si na kolesu ali tečeš, rolaš, mimo psa upočasniš.

So psi, ki niso pod kontrolo in so za nemenček še zoprni in so lastniki, ki verjamejo da so sami na svetu in ne opazijo, da njihov pes teži drugim (s takimi imamo VSI težave)

OBE STRANI (pasji/nepasji) se morata druga drugi prilagajat, biti obzirni druga do druge in se medsebojno spoštovati.

Kako zaupati, da ima lastnik psa pod kontrolo? Iz obnašanja lastnika.

prav naglas sem se zarežala

Mhm, ko proti meni teče 50kg pes, bom vljudno prosila lastnika, da ga priveže?
Nevem zakaj je ljudem tako sprejemljivo, da je drugih strah npr. višine, če te je pa strah psov si pa takoj 'neljubitelj' živali.

Moje mnenje je, da bi morali biti psi v urbanem okolju* privezani, bojne pasme (ja bojne) pa z nagobčnikom. Mene 5kg pudelj ne bo prestrašil, niti še nisem slišala, da bi trop pudljev koga do smrti pogrizel.

Binas, po tvojih postih bi rekla, da je tvoj pes lepo vzgojen, pod nadzorom in mi verjetno nebi naredil nič a verjemi, da če bi ga srečala odvezanega v parku bi se verjetno začela dreti nate. Jaz žal nimam takega znanja, da bi lahko v trenutku groze, ko proti meni teče žival, ki tehta malo manj od mene znala oceniti ali teče proti meni od veselja in radovednosti ali bi me rada konkretno oblajala ker je zavohala moj 'boječi' adrenalin. Tudi dvomim, da vsi lastniki znajo to oceniti.

Kar se pa tiče plaže za pse in po možnosti raznih parkov (kot jih poznajo v tujini) sem zelo za. Niti nisem proti temu, da so psi na sprehodih po naravi odvezani, se tudi sama izogibam krajev v moji okolici kjer velja, da se sprehajajo psi neprivezani, ker podpiram, da imajo tudi oni svoj prostor.

*urbano okolje = mišljeno na sprehodih po ulicah in parkih, pač kjer je veliko uporabnikov istega prostora (ne mislim doma), mislim, da je tak tudi zakon?

Jaz sama imam 50 kg psa, ki je agresiven do drugih psov. Na sprehodih je vedno na povodcu in hodi zraven mene. Jaz nisem netolerantna do drugih psov ampak zgolj do neodgovornih lastnikov. Velikokrat naletim na ljudi, ki imajo svoje majhne cucke neprivezane da lahko prosto tekajo vsepovsod in oblajajo vse kar vidijo.

Se mi je že večkrat zgodilo, da je kdo svojega psa spustil da pride mojega "pozdravit" in mi govoril da ne bo nič (moj pes pa je medtem vidno razdražen in začne renčati - jaz ga moram fizično obvladat da ne napade psa) lastniku pa seveda nič. On še vedno vztraja da bo vse vredu in sili svojega cucka v mojega psa. V takem primeru bi lastnika najraje po glavi mahnila. Pa to ni edini primer poznam tudi žensko ki mi je trdila da moj pes njeni psici ne bo nič naredil ker samci ne napadajo samic in psice seveda ni hotela privezati. V manj kot 10 sekundah je ležala na tleh (krivda lastnice). Potem poznam še eno žensko ki se mi vsakič ko me vidi dere da naj z svojim psom počakam 100 metrov proč da lahko svojega psa odpelje mimo, ker njen tehta 80 kg in ga seveda ne more zadržat.

quote:d74f834c26="Lunča"Moje mnenje je, da bi morali biti psi v urbanem okolju* privezani, bojne pasme (ja bojne) pa z nagobčnikom. Mene 5kg pudelj ne bo prestrašil, niti še nisem slišala, da bi trop pudljev koga do smrti pogrizel.

Tule pa se ne morem strinjat. Zakaj bi bojne pasme imele nagobčinik? Ker, če si si toliko prebrala, da veš da so bojne, bi lahko članek oz karkoli že do konca prebrala .. Res so bojne pasme, ampak ravno te pasme so do ljudi prijazne. Pri pasjih bojih je sodnik vedno zraven med bojem in lahko psa kadarkoli prime in ustavi in pes mu nič ne naredi. Po mojih izkušnjah in izkušnjah ljudi, ki imajo z bulli ogromno izkušenj se moraš res ZELO potrudit da to pasmo narediš agresivno do ljudi.
Res je, da je razlika - zelo velika razlika - če te ugrizne pudelj ali en večji pes - ampak zakaj ravno bojne pasme nagobčnik? Nemški ovčarji, zlati prinašalci (ki so btw težji kot večina bullov), labradorci pa ne?
Strinjam se z nagobčniki, ampak pri psih ki so napadalni, ne pa pri določeni pasmi. Če že, pol ne na pasmo posploševat, ampak na kilažo. Kolikor vem, je v slo statistično zabeleženih več ugrizov prinašalcev kot bullov.

Glede odgovornosti lastnikov manjših psov pa .. sej ste že vse povedale

Uf, oblizovanje je pa meni . Sploh ne vem, zakaj kateri koli lastnik to dovoli in misli, da je nekomu prijetno, še prav spodbujajo svoje pse včasih.

Psi z lizanjem kažejo naklonjenost in spoštovanje. S tem pokažejo da ti nič nočejo. Psi so si med sabo zelo različni tako kot ljudje in posploševat ni dobro. Bi bilo enako kot da bi rekli da so vsi Slovenci to, Hrvati uno itd... Kar vodi v nestrpnost. In psi si tega ne zaslužijo ker ni nobenega psa zlobnega po naravi. Če so smo jih ljudje naredili take. Tako da je treba lastnike in ne pse krivit...

Jaz se grozno bojim psov, zato se podpišem pod vsako Lunčino besedo. To bi bil zame idealen svet.  Nimam fobije, ker se jih ne bojim, ko jih vidim od daleč ali na TV. Pač strah ni vezan na objekt na splošno. Ko so v moji bližini, da obstaja realna možnost, da me napadejo, takrat me zagrabi panika. In mi zelo pomaga, če vidim, da je lastnik pozoren in pes na povodcu. In predvsem če ostane na drugi strani ulice.
Pa me pes ni nikoli napadel ali ugriznil, enostavno bojim se jih. Tako kot ostalih živali in večine žive narave, ampak to je že tema starejše teme Strah pred živalmi.

No... saj jaz tukaj nisem imela v mislih pse, ki veselo tekajo naokoli prosti... brez povodca... in po možnosti brez lastnika v bližini... Meni se zdi vsekakor prav, da so psi na javnih površinah oz. kjer so ljudje zvezani... tudi nagobčniki bi bili marsikdaj primerni... čeprav je pri tem spet problem, če bi psa z nagobčnikom, napadel pes brez nagobčnika...
Ampak... Mene moti, da me marsikdo "grdo gleda" in kaj grdega pripomne, četudi imam psa na povodcu... in četudi se mu kdaj malo meša in laja (samo ko mu začnejo drugi psi lajat in renčat)... ga še vedno skušam mirit... in pobiram njegove kakce...

Pa tudi mislim, da vsak odrasel človek (ki ni lih slučajno z zlomljeno roko ali +75) svojega psa lahko obvlada 100%, če mu nek mimoidoči reče, da ga je psov strah... vsaj za nek določen čas in v pripravljenosti, ga obvladaš... Bolj so problematični nepredvidljivi dogodki... recimo, da ti kar naenkrat priteče drug pes ali podobno in si malo zamišljen... Ampak pasje zanimanje, lahko v glavnem itak vzbudi bolj drugi pes ali mačka...
Ja... in mali psi so res dosti bolj pogosto zateženi in spuščeni, ker se nekaterim lastnikom zdijo tako nenevarni, da jih najprej ničesar ne naučijo, pol pa jih imajo še spuščene... mi je prav zanimivo... ker naš pes, ki je nekje srednje velik, bi cvilil ali odgovoril vsakemu psu svoje velikosti... pri večjih pa je samo tiho... majhni psi pa so ponavadi dosti manj razsodni...

Ja ljudje so netolerantni do živali, so ljudje, ki so netolerantni do otrok, so ljudje, ki so netolerantni do starejših oseb, kakorkoli prizadetih ljudi in še in še.... To netoleranco opazimo, ko smo zaradi nje sami prizadeti, užaljeni.

Ko smo bili na morju, sem malo opazovala reakcijo ljudi na mojega psa. Nismo ležali direkt na plaži, ampak smo bili ob robu nasejenega gozdička. Senca za nas in za psa, skratka 50m od plaže. Smo koga motili? Ne. Moja pasja punca je bila privezana na povodcu okoli debla drevesa, ob meni in mirno ležala v senci. Mimogrede naša bi morala nositi napis okoli vratu ; Pozor, prijazen pes.
Nekateri ljudje, ki so hodili mimo psa sploh niso opazili, drugi se mu samo nasmejejo, nekateri pa ogovorijo in potem, ko vidijo reakcijo psa, se mu približajo in tako pridejo na svoj račun vsi, moj pes, ki je nor na ljubkovanje in ljudje, ki se ob njej , zaradi njenega obnašanja počutijo izbrani, počaščeni, skratka sreča na višku. So pa ljudje, ki dobesedno z gnusom pogledajo psa, vlečejo svoje otroke stran, kričijo na svojega otroka, ker je ogovoril psa, medtem pa ta pes mirno leži in čaka kako se bodo zmenili. Ja in to so ljudje, ki ne marajo psov in žal bodo to netoleranco poskušali prenesti tudi na svoje otroke. Zakaj? Mogoče slaba izkušnja, privzgojena lastnost, nevem. Vem samo to, da v takih primerih vedno pomislim; sreča, da sama nisem taka, koliko lepega bi zamudila.
Pa naj bodo to psi, kakšna druga žival , otrok , odrasel človek. Nekdo, ki goji apriori nenaklonjenost do česar koli, naredi največ škode sam sebi. Zato jaz ob srečanju s takimi ljudmi samo zamahnem z roko in jih mirno ignoriram.

bravo, dominika, zadela si bistvo še posebej pa v delu, kjer praviš, koliko lepega bi zamudila, če bi bila tudi sama taka, res je! pa ne samo v ljubezni do do hišnih ljubljenčkov, ampak nasploh v doživljanju vsega živega, do živali vseh vrst, narave.

starši, ki pa kljub svojim slabim izkušnjam in občutkom svojim otrokom ne omogočijo, da sami razvijejo svoje občutke do živih bitij, so pa tudi nekaj posebnega 

poznam primer, kjer se mamica boji psov, ampak svoja otroka ne puli stran od njih ali jima celo predva kako so grozni in nevarni, ampak jih pusti, da to doživijo z očetom. sama namreč pravi, da je v taki situaciji preveč napeta in bi lahko še otrokom dala napačne očutke že kar na začetku. zato se v takih situacijah odmakne malo na stran ...