Ljudje, netolerantni do živali

Te gonitve so naporne tako za lastnike samic kot tudi samcev. Meni je še danes zelo žal, ker nisem prejšnega psa dala kastrirati. Smo v bližini imeli dve samički in ko sta se gonili je moj pes zelo trpel, ni jedel, je jokal in sploh je bil približno mesec dni ves zmeden, kajti samička se že zdavnaj nehala goniti, psu pa je še vedno vse dišalo, vsa okolica in seveda tudi psička. Res mi je žal, ker je bil zelo dovzeten za to, če bi ga dala kastrirati bi mu prikrajšala marsikatero muko.  Sploh zdaj zelo podpiram sterilizacijo in kastracijo psov tudi pasemskih, če lastnik nima namena pariti.

Velikokrat sem psa, ko so se psičke gonile kar naložila v avto in ga odpeljala kam daleč na sprehod, da se je vsaj malo sprostil. Ampak takrat pred 25 leti se nismo ( verjetno nismo bili osveščeni) tako pogosto odločali za kastracijo.

Sosedovem, sedaj že pokojnem kužku, ki je na žalost imel take lastnike kot jih omenjata Cama in CLCH se zgodilo, da je prišel po nekaj dneh domov po taborenju pred hišo goneče psičke, ves posekan, po celem telesu s sekiro. To je pa zelo grdo, žival res ni nič kriva, če se lastniki ne zavedajo odgovornosti. No naj pa povem, da je bil kuža le deležen ustrezne veterinarske oskrbe.

Da malo obudim to temo, sicer sem pa nova tukaj 

Jaz sploh ne razumem ljudi, ki se odločijo imeti žival, na koncu pa za njo sploh ne znajo skrbeti in jo zavržejo. Sama imam mucka in psičko, oba iz azila, saj se mi zdi, da so te živali še toliko bolj hvaležne in še rešimo jih na tak način (seveda nimam nič proti pasemskim psom/mačkam). Mojega mucka so našli sredi gozda v škatli z dvema bratcema in sestrico, stari so pa bli 4 mesece. Ko sem prišla v azil so bili že vsi oddani razen mojega Timija, zato je odšel z mano domov. No sedaj ga imam ravno 2 leti in je pravi ''gospod'' in za mojo mamo je on bog   Glede na to, kaki suhec je bil ko sem ga prinesla domov je zdaj pravi debelušček in najbolj razvajen muc kar sem jih vidla (še sam niče jest ampak samo iz roke... ).