Ljudje, netolerantni do živali

hmmm....današnji časi....vse več pomanjkanja empatije, družba je obrnjena samo proti sebi, egocentrizem na višku....res ne vem kaj pričakujemo...razumevanje, sprejetje, razsodno razmišljanje....he he ....ne ide to tako.

Strah od/do česarkoli izvira iz nesigurnosti in nepoznavanja oz. boljše definirano iz neznanja, ker so/smo ljudje znani po tem da prvo OBSODIMO kot karkoli drugega...in pol se seveda "rodijo" predsodki zato ni čudno da se dogaja to kar se, tudi v našem svetu ljubiteljev ljubljenčkov/živali itd.

Osebno sem nehala s sekiranjem in nerviranjem v takšnih situacijah....mogoče se zgodi, da mi par krat na leto kateri osebek na cesti/soseki/morju dvigne pritisk ampak....vedno si rečem....draga moja ne splača se!

V mojem primeru, ker sem lastnica zelo specifične pasme, katero ljudje večinoma ne poznajo (razen tistih ki mislijo da vse vedo :)), sem skupaj s svojo štirinožno pojavo  deležna številnih komentarjev in različnih opazk......ampak večina tega negativizma izvira samo iz neznanja/ neobveščenosti/ ozkoglednosti itd.

Včasih se res pošteno presmejim in pustim mimoidoče v svojih prepričanjih...saj upam, da bodo tako bolj srečni hodili po našem planetu....

Obstaja en rek: "Koga zmija ujede taj se i guštera boji!" tak, da razumem ljudi, ki so imeli slabe izkušnje s psi ali drugimi živalmi....žal mi je samo to, da posledica napada tega psa predstavlja zrcalno sliko lastnika oz. v primeru potepuških psov pa zrcalno sliko naše socio-nestrpne-družbe. Rešujemo samo posledice...nismo pa dovolj pogumni, da bi začeli odkopavati koren problema oz. da bi"primili bika za roga in spremenili kaj".

Mene pa najbolj motijo ljudje, ki zastrupljajo zivali. In tle imam nicelno toleranco.

Pse mam sicer rada, ampak jim ne zaupam glih. Sem vedno previdna, mogoce me je velikih mrcin celo malo strah in ce me nalaja in narenci ter pritece do mene, mirno stojim, da me ovoha in potem ponavad pusti da ga pocoham po glavi. Ampak sem zlo previdna, vendar poskusam ne pokazat strahu. Je pa zanimivo kakega sosedovega kdaj malo podrzat na povodcu in na njem preizkusat trike Sepetalca psom Me pa delajo zivcno kake majhne zivcne nevzgojene bestije in njihovi arogantni lastniki.

Sm pa na obisku v CA imela moznost 14 dni bivat v simbiozi z malo histericnim in neubogljivim psom, ki ima nicelno toleranco do svojih kolegov. Pravo veselje mi je blo izvajat avtoriteto nad njim (sepetalec.press). Je na sprehodu samo mene ubogal, lastnice in moje sestricne pa nikakor LOL. Morajo pa v CA (bc) biti vsi psi strogo privezani zaradi kojotov in tm ne bos vidu psa, ki ni na povodcu.

ko vse to berem se mi zdi da pr lastnikih psov velja nacelo "vsak svojo malho hvali".... sicer ni s tem nc narobe, dokler ne pride do incidenta.
Tisti "saj ne nrdi nc" je mojo ucitlco iz 1.razreda kostalo pol obraza...

Katera pasma pa je to? Jaz mislim da nobeden izmed pasjih lastnikov ni deležen toliko negativnih opazk kot lastniki hrtov. Sem že slišala ogromno kritik na samo pasmo: zgledajo kot sestradano kljuse itd. Ampak kot si sama rekla to prihaja predvsem iz pomanjkanja splošne razgledanosti.

Pogosto smo skrbniki psov kar sami krivi, da je toliko netolerantosti do psov, saj opažam, da je veliko psov odvezanih, kar ni nič narobe, če je okolje primerno. Ne moreš pa imeta psa odvezanega po sprehajališčih, pred šolami, vrtci, trgovinami, zato so travniki in bolj odročni kotički, kjer zagotovo tvoj pes ne bo nikogar prestrašil že s samo pojavo.
Druga zgodba so kakci. Nevem zakaj ampak se mi zdi da skrbniki malih ali manjših psov že zelo pridno in redno posravljamo za svojimi psi, dočim skrbniki večjih psov( seveda nikakor ne vsi) kaj radi pogledajo stran in nadaljujejo pot. Kakec pa ostane tam kjer je. To je meni osebno skrajno nagnusno.
xx( Pa naj bo to na travniku ali pa na pločniku, pasji kakec nima tam kaj iskati. So pa eni še prav posebej brihtne buče; kakec pospravijo v vrečko in ga za prvim grmovjem odvržejo, sem imela med zadnjo čistilno akcijo možnost videti kar čeden kup takih za grmovjem odvrženih vrečk. Ni logike.
Sem pa srečala ne dolgo tega, ko sem šla na sprehod s psičko v malo bolj urbano okolje, gospo, ki pravi, da jo najbolj jezi če si ti smrdljivi otroci brišejo svoje umazane roke ob prečudovito krzno njenega ljubljenčka ( maltežan ). Ima namreč zelo lepega negovanega psa, ki je očitno pri otrocih zelo opažen in si ga veliko otrok želi pobožati. No to je pa že netoleranca druge vrste.

... sicer zlo razumljiva... ti pride usran otrok z lepljivimi rokami od sladoleda in prasnimi od peska in hoce bozat negovano dlako, ki verjetno je ne stane malo... smrdljivi je verjetno huda beseda, usrani pa je kr primerna. 

No na to pa lahko samo odgovorim; ubogi pes, ki mora živeti tako življenje, da si nima nikoli pravice lepo po pasje umazati kožuha med igrami, ki so primerne za srečnoi pasje življenje. Ta gospa in vsi, ki se z njo strinjajo je bolje da si umislijo dobesedno krzno ( torej kožuh nasilno ubite živali ) in ga negujejo in krtačijo in pred tem dejanjem naj si nikar ne pozabijo temeljito umiti rok.

No, ja, kdo ima tukaj prav, je težko reči.

Je pa res, da so mogoče ene živali za kaj prikrajšane, ker so lastniki preveč pedantni za vse. Ene živali pa ne marajo otrok in jim je to najbrž super.

Jaz tudi ne bi bila vesela če bi mi otrok umazal psa do te mere da bi ga morala znova it umivat. Meni je to eno izmed najbolj tečnih opravil. Če imaš psa z zahtevno dlako potem je tako ali tako jasno da ga moraš umivat 1krat na teden in v samo nego tudi vložiš veliko denarja. Če pes uživa v temu da ga neznani otroci obletavajo potem se pač sprijazniš s tem če pa kot je Sinthija rekla tega ne mara... 

Dominika, mi imamo doma tako pasjo damico, ki prav sovraži, če ima umazan kožuh  Pred njo smo imeli psička, ki je oboževal blato in igranje v njem, ali pa kakšno valjanje po mrhovini Ko smo dobili njo, smo bili pa prav presenečeni! Če jo peljemo ven v dežju, ali ponesreči stopi v kakšno blato, takoj zavije v kopalnico, in čaka, da jo umijemo  No, če bi bilo po njeno, ob deževnih dnevih sploh ne bi stopila iz hiše. Sploh ne vemo, kako se je lahko razvila v  tako malo finočico, ampak je že od malega taka.
Otrok (in ostalih kričečih ljudi) pa tudi ne mara.

Če bi ljudje vedeli, da psi napadajo tiste, ki se čudno obnašajo... In, da bi najbolj zaleglo, če bi se odpravili h kakšnemu psihiatru...
Jaz imam že od majhnega ves čas pse okoli mene, sem jih kot otrok imela celo kot kakšne bratce ali sestrice, ker je bil moj polbrat toliko starejši :-). No v glavnem poznam jih po moje ravno tako dobro kot ljudi. Moj fant pa recimo ni zrastel s psmi, ko je bil otrok ga je nek velik pes še nekaj preganjal, tako da se je od groze dobesedno pokakal v hlače . No zato se jih še danes malo boji.
Včasih greva na sprehod čez vas, kjer so vsi psi spuščeni, in če nebi bilo mene, bi se on obrnil in zaključil sprehod. Zdaj ko je šel že parkrat z mano je pa videl, da ne naredijo čisto nič. Kakšen se zapodi čisto do tebe, te nalaja, povoha in gre. In to je vsa grozota.
Se je pa zgodilo tudi, da sva z zamikom 15-ih minut prišla obiskat soseda, in je psiček njega nalajal, pri meni je pa z repkom mahal. Pri enih drugih sosedih isto, psička se je skoraj stopila tam zraven mene, njega je pa nalajala. Potem sem mu pa rekla, ja daj se ji no predstavi, ne pa da stojiš zraven kot en runkelj. No pa jo je pobožal in jo poklical po imenu, pa je bila zadovoljna. Pač malo jih moraš ogovorit in bit prijazen, to je vse. Ne pa da se treseš, bežiš, ali pa mu na silo steguješ roke tja pred gobec.

So pa sigurno kakšni psi tudi psihopatski. Pri tistih pa najboljše, če gledaš stran, in skriješ roke. In upaš, da bo šel stran:-). Na takega čudnega sem sicer naletela le 1x. Pa ni niti renčal, samo strašno resen in name skoncentriran je bil.

Naš pes je ful popadljiv, če je privezan in gre nasproti odvezan pes. Če vidim, da lastniki svojega psa ne mislijo privezati in že rine k našemu psu, potem našega odvežem, ker bi se sicer stepla. Če bi bil naš že prej odvezan pa sigurno nebi bilo niti renčanja.

MV, tole je pa skrajno žaljivo. Mene sta dva psa ugriznila ko sem bila majhna in do nobenega se nisem jaz čudno obnašala. Od takrat naprej se res zelo (in z razlogom!!) bojim psov in ne maram, da me ovohavajo, skačejo po meni itd. Poznam še par podobnih primerov...

Kot že rečeno, tvoj komentar je zelo žaljiv in me je celo nekoliko prizadel. Mislim, da takšne izjave ne spadajo na ta forum...

Citirala sem se zato, da se bo vedelo o čem sploh pišem.

Imela sem še eno priliko poslušati to gospo z maltežanom. Zgleda, da sem se ji vsedla v srce saj me je s kar veliko galamo poklicala iz njenega pločnika ( drugje ona s psom ne hodi) in me snela iz travnika. Kot, da bi se nazadnje videle pred sekundo in ne pred dvema tednoma je nadaljevala s svojim monologom. Zdaj so bili na vrsti psi, ki so vsi po vrsti umazanci, ker skačejo po pesku, travi in zemlji. Iz gobcev se jim cedi slina, potem so pa še tukaj teli mešanci, ki pa bi jih bilo potrebno tako in tako vse postreliti. Potem pa kar naenkrat o vremenu, da sedaj , ko je suho še hodita s psom ven, da ko se bo pa začelo deževje in še ta presneti sneg, pa njen pes ne stopi več iz stanovanja. No tukaj me je pa res zanimalo kako je z opravljanjem potrebe, no to pa naredi pes kar na časopisni papir, zdaj zaenkrat hoče še markirat ampak ga bo ona že naučila, da to ne bo več počel,kot je to storila pri prejšnemu psu. No tukaj je bila mera neumnosti pri meni že polna in sem ji rekla da bi bilo bolje, da bi si naslednjič raje umislila kakšno dolgodlako mačko, ki bi lažje bila zaprta v stanovanje kakor pes. No mačk pa ona noče, ker so to pa ena najbolj hudobnih in nehvaležnih bitij. Aha, no gospa res imate zelo lepega negovanega psa, ampak žal tudi najbolj nesrečnega, nasvidenje. In tako sem ljubiteljici otrok, mešancev in mačk zlezla dol iz srca.
Komentar moje popolnoma zaprepadene hčerke , po petih minutah, ko s jei opomogla od šoka je bil, da se ji kuža zelo smili, ker ne bo nikoli mogel skakati po snegu. Saj ona velika ljubiteljica snega komaj čaka, da zapade in ga prvič letos prestavi naši psički.

Kar se pa tiče psov in otrok, pa se meni še ni zgodilo da bi morala psa skopati, ker se je pustil pobožati otroku. Meni gresta pes in otrok z roko v roki.