Starost: Krvodajalec mora imeti vsaj 18 let in ne več kot 65 let. Izjemoma s pisnim privoljenjem staršev oz. skrbnikov in soglasjem zdravnika se lahko udeleži krvodajalske akcije tudi krvodajalec/ka, starejši od 17 let.
Časovni presledek med odvzemi: Pri dajanju polne krvi mora biti presledek med odvzemi vsaj 3 mesece za moške in 4 mesece za ženske.
Telesna teža: mora biti nad 50 kilogramov.
Polnokrvnost: je pogoj, da je občan lahko krvodajalec. Moški mora imeti hemoglobin vsaj 135g/l oz. hematokrit najmanj 41%, ženske hemoglobin vsaj 125g/l oz. hematokrit najman 38%. Po presoji zdravnika je lahko krvodajalec odklonjen tudi zaradi visokih vrednosti hemoglobina oziroma hematokrita.
Anamneza in pregled pri zdravniku: Na podlagi anamneze in pregleda pri zdravniku ocenimo, kdo je lahko krvodajalec. Zdravnik pri tem upošteva rezultate prejšnjih meritev in izpolnjenega vprašalnika.
Prvi pogoj za varno transfuzijo je varen krvodajalec. Zato je pomembno, da je krvodajalec, še preden se udeleži krvodajalske akcije, seznanjen, kateri so znaki bolezni, na katere mora biti pozoren. Tako naj bi ne prišel na krvodajalsko akcijo krvodajalec, ki je imel v zadnjih dveh tednih povišano telesno temperaturo, nepojasnjeno izgubo telesne teže, drisko, nepojasnjene glavobole, motnje v bitju srca, težave pri dihanju, nočno potenje, spremembe na koži, je jemal antibiotike. Prav tako ni primeren za krvodajalca tisti, ki je imel ali še ima istospolne spolne odnose, je bil ali je uživalec intravenskih drog ali je imel oz. ima spolne odnose z uživalcem intravenskih drog.
Včasih smo v dvomu in bi sicer želeli dati kri, vendar se bojimo, da bo naša kri bolniku škodila. Tedaj lahko pri pogovoru z zdravnikom razjasnimo dvome ali pa se odločimo za zaupno samoizključitev.
Nikoli pa ne sme biti testiranje motiv za dajanje krvi. Danes imamo veliko možnosti, da dobimo rezultate testov zunaj krvodajalstva. Edini namen dajanja krvi sme biti želja pomagati bolniku.
Posebni odvzemi
Plazmafereza in citofereza: Dajanje krvi, pri katerem odvzamemo le posamezno sestavino (plazmo, trombocite, levkocite), sodi med posebne odvzeme. Zdravnik na transfuziološki ustanovi oceni, kdo in kdaj je najprimernejši dajalec. Tako lahko npr. plazmo dajemo večkrat na leto in v večjih količinah kot polno kri, pred odvzemom se laboratorijsko pregleda tudi koncentracija proteinov.
Avtologna transfuzija: Pri avtologni transfuziji je krvodajalec bolnik sam. Taka odvzeta doza je namenjena samemu dajalcu. Pri takem odvzemu ni starostnih omejitev, vrednosti hemoglobina in hematokrita so lahko nižje in razmik med dajanji krajši.
Da bi obvarovali zdravje krvodajalca, mu odsvetujemo odvzem krvi:
- Če se na dan odvzema ne počuti dobro.
- Če od zadnjega odvzema krvi še ni preteklo tri mesece za moške in štiri mesece za ženske ali 48 ur od odvzema krvnega pripravka na posebni napravi.
- Če je bila ob kontroli hemoglobina ugotovljena slabokrvnost pred odvzemom krvi.
- Če ob pregledu vrednosti krvnega tlaka niso v okviru zahtevanih meja.
- Če je krvodajalec v določenem času pred odvzemom krvi jemal zdravila, antibiotike, aspirin, insulin, antikoagulante. Dajanje krvi bi v tem primeru lahko škodilo tako zdravju krvodajalca kot tudi prejemniku krvi.
Zdravnik lahko odsvetuje krvodajalcu odvzem krvi, če dobi od njega podatke o:
- Malignih ali krvnih boleznih.
- Kroničnih boleznih srca, pljuč, sladkorni bolezni, boleznih prebavil, ščitnice, tuberkulozi in podobno.
- Sistemskih boleznih in alergijah.
- Nenormalnih krvavitvah.
- Boleznih živčnega sistema, vročinskih krčih ali podatke o božjastnih napadih in omedlevicah.
- Nepojasnjeni izgubi telesne teže za več kot 4,5 kilogramov.
- Porodu, od katerega še ni preteklo eno leto, in o splavu, od katerega še ni minilo šest mesecev.
Ker se s testiranjem krvi ne more ugotoviti zelo sveže okužbe in ker ni možno testirati krvi na vse povzročitelje, ki lahko s krvjo prenesejo bolezen na bolnika, moramo zagotoviti, da med krvodajalci ni morebitnih prenešalcev okužb.
Zato krvodajalcu začasno odsvetujemo odvzem krvi v naslednjih primerih:
- Če je v zadnjih petih letih zbolel za virusno zlatenico ali je bil v zadnjih šestih mesecih v stiku z osebo s to boleznijo.
- Če je bil operiran ali je prejel transfuzijo krvi v zadnjih šestih mesecih, v primeru manjšega operativnega posega brez transfuzije krvi, pa se krvodajalca odkloni za tri mesece.
- Če je bil v zadnjih šestih mesecih na akupunkturi, tetoviranju kože ali prebadanju ušes.
- Če je preteklega pol leta potoval po tropskih krajih oziroma je jemal zdravila za preprečevanje okužb s povzročitelji tropskih bolezni.
- Če je bil v zadnjih dnevih ali tednih cepljen. Čas odklona je odvisen od vrste cepiva oziroma bolezni, zaradi katere je bil krvodajalec cepljen.
- Če je vidno zasvojen z alkoholom ali mamili oziroma je z njimi celo zastrupljen.
- Če ima na mestu odvzema poškodovano ali vneto kožo.
- Če so mu v zadnjih 72 urah izdrli zob.
V posebnem izobraževalnem gradivu, ki ga dobijo krvodajalci pred odvzemom krvi, so navedene vse skupine in dejavnosti s tveganjem, povezanim z boleznijo AIDS, ter napotek, da osebe s tveganim načinom spolnega življenja ne dajejo krvi.
Nikoli ne smejo dati krvi:
- Osebe, okužene z virusom HIV in njihovi spolni partnerji.
- Osebe, ki so si kdaj koli vbrizgavale droge.
- Homoseksualni moški.
- Osebe, ki za spolne odnose prejemajo plačilo ali drogo.
- Osebe, okužene z virusom zlatenice (hepatitis B).
Vsako leto na sistematskem pregledu in pa ene 2x, ko sem šla sama v laboratorij, sem zlezla skupaj. Ne pomaga tudi, če še 15 minut zatem ležim na stolu, saj se mi, potem ko vstanem in naredim par korakov, začne megliti pred očmi. Pa me sploh ni strah igel in tudi pogled na kri prenesem. Res pa je, da imam zelo nizek pritisk in ponavadi so sestre za moje padanje po tleh krivile ravno nizek pritisk. Za krvodajalstvo torej nisem ravno primerna, ker bi imeli tam preveč dela z mano.
.
.Bi pa z veseljem darovala če bi lahko. 
...
