V petek 17. 9. sem imela redni kontorlni CTG pri svoji ginekologinji, ki je zaradi tega ker sem bila že dva dni čez rok pogledala še plodovnico in pretoke. Ker je ugotovila da je plodovnice zelo malo (AFI=2,2, nekje spodnja meja pa je 4, za orientacijo), je odločila naj se gremo kar pokazat v P. Z mojim sva odhitela domov po torbo in fotiča in bila prepričana da bomo še isti dan rodili.
V P sva prišla okrog 10ih dopoldan in po sprejemu so me spet dali na CTG ki je bil raven kot prekmurje. Nato sem imela vaginalni pregled pri dr. Rončeviču, ki je bil zelo grob in sem ušla pod strop, ker me je tako bolelo. Rekel je da je maternično ustje še popolnoma nezrelo, nič nisem odprta in da bova naredila ultrazvok, če je res nujno potrebna indukcija (sproženje) poroda. na UZ je ugotovil, da je varno počakati še čez vikend in rekel naj pridem v ponedeljek zjutraj, ker samo od sebe kakor kaže ne bo nič. Jaz sem bila že malo slabe volje, ampak ok, pač sem šla domov. z dragim sva se čez vikend še crkljala in uživala, v pon. pa sva jo spet zgodaj zjutraj mahnila proti P. Spet sprejem, CTG (tokrat je kazal nek hribček, ki bi morda hotel biti popadek) in pregled pri dr. Tul, ki je bila super nežna in prijazna. mi je pa povedala da ustje še vedno ni zrelo in da je nujen UZ, ker če otrok nima več plodovnice bomo inducirali. Na uz je ugotovila, da moram do srede nujno roditi, če ne mi otrok lahko umre. In predlagala da me sprejmejo na oddelek, kjer bomo začei s svečkami za mehčanje mat. vratu. No in grem na oddelek, kjer so bili vsi super prijazni, ampka v ponedeljek se ni zgodilo še popolnoma nič. Bila sem zelo napsihirana zaradi otroka in sebe, ker še nikoli nisem bila v bolnici mi je bil tudi to grozno, ampak nekako sem se prebila.V torek dobim prvo svečko zjutraj na viziti, kjer je bila dr. Bizjak, ki je spet ugotovila da se z mano še nič ne dogaja, mi prijazno razložila kako bo stvar potekala naprej in me poslala počivat. Dopoldan mi dr. Rončevič zaradi kao popadkov ni vstavil svečke, bolj sem mu zatrjevala da jaz popadkov nimam, bolj mi je zatrjeval da jih imam. Popoldan mi je dr. Tul vsatvila še eno svečko, bila strašno začudena zakaj je ob dvanajstih nisem dobila in začelo se je. Najprej so se začeli blagi popadki, ki so do šestih zvečer postali tako hudi da sem poklicala sestro cela srečna da bom še to noč rodila. Sestra naredi CTG, ki je risal oreng krivulje in reče naj počakam do devetih, ko bo večerna vizita, da me dr. pregleda in odloči ali gremo rodit ali ne. jaz sem bila v takšnih bolečinah da nisem zmogla niti večerje in čakala na tisto deveto uro. Ob devetih me pregleda in reče da sicer popadki so, ki pa ne delajo ničesar, zato me ne more poslati v porodno , ampak naj grem raje v sobo in spim ???, da bomo zjtraj videli kako in kaj. No in jaz grem v sobo in trpim celo noč popadke, diham ko utrgana, in dejansko sem za nekaj minut zaspala, pomojem od izčrpanosti. zjutraj mi niso dali zajtrka ampak takoj k zdravniku, ki je suprise, suprise ugotovila (dr. bizjak) da popadki niso naredili popolnoma nič, ampak naj grem v porodno, kjer mi bodo predrli mehur, mogoče pa bo kaj. grem dol na britje, klistir, klistir povzroči še hujše popadke, res sem trpela ko žival, moj me je malo manj kot nosil po porodnem bloku. Spoznam se z babicami, pride zdravnica (žal sem pozabila, pa najbolj kul od vseh je bila) me pregleda in reče: ja gospa, vi verjetno sploh ne boste mogla roditi po naravni poti, kaj so pa z vami gor delali toliko časa. Haaaaloooooo, kakšna neusklajenost je pa to? no in je rekla da mi obljublja da me bo na tak ali drugačen način odrešila do konca njene izmene. takrat je bila ura 1, ona pa je končala ob 8ih. To me je navdalo z upanjem, da bo največ še 7 ur trajalo, pa sem kar dihala tiste popadke, lačna kot satan (so mi dal neki vžilo) Mehurja mi niso mogli predreti ker nisem bila toliko odprta, zato so mi dali še eno svečko. Uglavnem to se je vleklo kot čreva , vmes se je zamnjala babica, ki je bila edini nesramen človek v celi porodnišnici ki sem ga spoznala. (tok pred CR mi je z vzvišenim tonom namreč rekla, da ja kok mamo pa danes takih ki so sem prišle pa še rodit ne znajo, hallloooo a to moraš znat), pa takrat nisem bila več zmožna ugovarjat. Uglavnem zdravnica pride čez par ur nazaj, me pogleda in reče.: ja draga moja vas so gor zašuštral ker niso takoj videl, da vi nimate MV tako obrnjenega da bi se sploh lahko oprla, tukaj bo potrebna sekcija (CR). No in mi je dala izjavo naj podpišem, da ses trinjam s CR, ampak jaz bi v tistem trenutku podpisala tudi smrtno obsodbo. Takoj kateter, britje, operacijska, nasklednja stvar ki se spomnim je moj ki mi drži tamalo eno sekundo, ji dam lupčka in potem na intenzivno....
No če se kateri da brat....
Pa v tej tvoji zgodbi so vsaj štiri osebe trdile štiri različne stvari, kot da si zmišljujejo 
Hvala bogu, da se je dobro končalo!
) v porodni sobi. Eden je hotel narediti CR, drugi pa ne. Mama in otrok pa sta komaj preživela 
Lahko to komu zgleda zelo sebično, ampak tašna sem od malega.. Sicer imam tudi zeloo nizek prag bolečin, saj me vsak k... boli in nikakor nisem ponosna na to, ampak to bom po mojem še normalno preživela.. hehe
:)
in ne vem, če je minilo teden dni, pa sem že delala test za nosečnost in ja, pokazal se je plusek. Moram reči, da v prvem tromesečju nisem imela čisto nobenih težav, niti slabosti, zapiranja, vsega kar bi pač naj prišlo z nosečnostjo, ...
.
Meni je samo malo počilo, da niti niso rabili šivat, pa me je bolelo. Ampak se je sama sreča hitro zacelilo, Tako, da res upam, da bo čim prej 
Tisto pritiskanje na trebuh pa tudi ni fajn, meni se je ena močnejša babica, 
