Demy je napisal/aMoram priznati, da je bil moj porod precej boleč. Čep se mi je odluščil, odprta sem bila le 2 cm in šla kar rodit. Glavni razlog, da so me obdržali v P je bil v mojih nogah, saj sem imela gležnje in stopala tako zatečena, kot bi imela obute skibucke. Dala sem vodo in izvid je bil zelo slab. Moj je šel domov po mojo torbo, fotič in papirje, ki jih je potreboval, da je bil lahko prisoten ob porodu.
Ko sem bila že v porodni, sem se odprla že 3 cm in predrli so mi mehur. Moji popadki so bili na 5-7 minut, kar je bilo čisto premalo, da bi v nekaj urah rodili. Zato mi je babca dala umetne popadke in šov se je kaj kmlau začel. To je tisto, kar me je v resnici najbolj bolelo (zaenkrat), ko so popadki na 1 ali 2 minuti. V roku 15 minut sem se odprta do konca in pritiskat je bilo treba na polno...
Moj je bil res zelo priden, masiral mi je križ (zelo dobro delo in priporočam!), močil krpo in mi jo dajal na obraz.... Vmes so mi dali nekaj malega proti bolečinam in bolečine so postale že tako konstantne, da sploh ni več tako zelo bolelo, občutek sem imela, kot da bi bila povsem omotična, sploh nisem vedela, kaj dogaja, čeprav babce sem pridno poslušala in delala, kot so mi govorile. Med najhujšimi popadki sem ležala na desnem boku. Študentka babištva mi je držala roko na trebuhu, da je preverjala, kdaj otrdeva trebuh in s tem pride popadek. Samo predihavanje, glava na prsa, zajemanje sape in pritisk, kot da bi šel na veliko potrebo, postane po kakšni uri že rutina. Pojma nimam koliko časa so ti popadki trajali, a ko se je na plano prikazala glavica, smo šli v akcijo. Obrniti na hrbet in pritisk...
Babca (BDW 100 kilogramska) se mi je dobesedno ulegla na trebuh, vendar ni šlo naprej.
Prišla je zdravnica in mi umaknila trtico, ki je zavirala otrokovo glavico. Ta bolečina je bila neznosna, sem mislila, da bom kar bruhala. Potem pa je bil ootroček še v previsoki legi in mi je moral zdravnik malenkost pomagati z vakumom, da je nakazal pot, jaz pa sem jo spravila ven. Ko sem jo dobila na prsa, sem o vseh bolečinah v tistem trenutku pozabila. Z mojim sva tako jokala, da se je še punčka začela full jokat:)
Oči je prerezal popkovnico in odnesli so jo tehtat in merit. Oči pa slikat.
Mene je med tem časom zdravnik zašil (bila sem nekaj malega strgana zunaj). No, to pa je tisto, kar me je še bolj bolelo, kot vse ostalo, kar sem doživaljala pred tem. Grozno, na živo zašijejo in nočem se tega sploh spominjat.
Na kratko, moja porodna izkušnja - boleča, a neizmerno lepa!
Midve sva imeli pa zelo podobno izkušnjo...
(ali pa vsaj imela solznih učk)
