Drage moje, evo mene spet na spletu.Obljubila sem Vam, da se bo oglasi kako je bilo na porodu in to bom tudi storila.
V sredo devetega januarja sem imela spet kontrolo. Moja zdravnica se je odločila, da bom ostala notri, rekla mi je, da se ne bova dosti ukvarjali z mojim porodom, da mi bo takoj naslednji dan naredila carski rez. Moj mali mišek je bil glavično vstavljen v porodni kanal, ampak sem ga nosila previsoko in se ni spuščal dol, kot bi mogu, bila sem čez rok, tako da mi je pametno svetovala, naj grem na carski. Bila sem fulllllll napeta tega dne, koo pa sem se zjutraj zbudila naslednjega dne sem bila vsa iz sebe nisem mogla verjet, da bom še isti dan, čez nekaj ur držala mojo štručkico v naročju.
Napočila je čas za porod oz. carski rez, ker sem pristala na delno anastezijo, sem bila prisotna na porodu, zavedala sem se kaj počnejo in da od prsnega koša dol ne čutim ničesar. Ko so ga vzeli ven, je mali zajokal kot veliki tenorist, pokazali so mi ga in odhiteli ga pogledat in uredit. mene pa so pripravljali na šivanje, ker ima trebuh toliko plasti, šest je moje šivanje trajalo skoraj eno uro. Med šivanjem je prišla pediatrinja in vprašala, če želimo vedeti kako je z njim., vsi enotni v en glas smo zažvgoleli in dejali, da nas fuuuuuuuul zanima: bil je 3600 težek in 57 dolg po imenu Kevin. Nikoli ne bom pozabila teh besed, ki jih je izgovorila pedijatrinja v podorni sobi, z mano so bili moja zdravnica porodničar, glavni ginekolog oddelka in še ena zdravnica, poleg kup sester, anestezijologinje in njene asistentke, pediatrinje in babice. Morem rečt, da je njihovo delo zelo zahtevno in pogumno, saj na svet spravljajo veliko otrok, ki rabi njihovo pomoč. Ko je bil moj mali mišek že odrihtan in oblečen, čeprav je jokal deset minut v štaciji, kjer so ga pripravljali, so mi ga prinesli pokazat, prislonili so ga k moji glavi, jst sem ga pa poklicala in mu pritisnila en velik cmok na ličko, ko je zaslišal moj glas se je umiril in počasi je zaspal.Skupaj sva počakala v sobi za priprave in šele ob enih sem šla v sobo, od šestih zjutraj. Prvo kar sem nasredila sem poklicala mojega moža in mu povedala, da sem v sobi. Ko je prispel so glih kar pripeljali našega malega miškota in mu ga takoj posadili v roke, ker še ni držal tako majhnega miškota v roka, ga je bilo malo strah, da ga ne drži dobro, a vendar ga je držal zelo profesonialno in pr tem ustrajal. Ni se ga mogel nagledati, kaj šele načuditi, da je na svet prišel tako lep mišek, kot je najin.
Toliko o moji iskušnji glede carskega reza.
. 
Najbolj pa me skrbi glede mojega popka, ker sem se rodila z odprto trebušno steno in kako bo to vplivalo pri porodu....
Malce pozno, ampak čestitke
