Kako vzljubim rekreacijo?

Monek, pozdravljena in dobrodošla na Planetu Lepote!

Sicer pa najprej čestitke za pametno in koristno odločitev. Moram reči, da ko sem prebrala tvojo zgodbo, me je v marsičem spomnila name. Za začetek naj ti povem, da če nimaš kondicije, ker nisi nikoli telovadila, je jasno in popolnoma normalno, da ne zdržiš toliko kot tiste, ki jo že imajo. Do kondicije se pride počasi in postopoma - potreba je doslednost in vztrajnost. Torej, po nekaj mesecih verjemi, da bi jih dohitela, je pa jasno, da to ne gre čez noč.
Če se spomnim sebe na začetku, ko sem mislila, da bom kar umrla in potem cel teden skoraj komaj hodila zaradi hudega muskl-fibra, mi gre kar na smeh, hkrati pa sem ponosna, kam sem v teh več kot 12 letih prišla in kaj sem dosegla - tako v smislu zdravja, kot tudi kondicije in fizičnega izgleda (torej postave).

Vidim, da je pri tebi problem v tem, da si jemlješ k srcu, kaj si drugi mislijo o tebi, govorijo, se norčujejo (heh, vasice pač ...). Glede tega ti lahko povem tole: kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje - in to boš ti, ko boš dosegla svoje cilje. Zato vztrajaj na svoji poti in imej v glavi, kar sem ti boldala. Boš videla, kakšno zadovoljstvo je to, ko se iz tedna v teden opazi napredek v kondiciji, počutju, izgledu, posledično pa tudi samozavesti.

Za motivacijo so bile pa meni vedno fotografije fit in športnih, zdravih deklet - daleč najbolj mi je še zdaj Marisa Miller, veliko o tem pa imaš tudi na portalu.

Predlagam ti, da se lotiš zadeve tako, da:

1. najprej prebereš čim več tem na tem forumu (rekreacija)
   
2. na portalu glede gibanja in zdrave prehrane
3. članke o počutju in samozavesti
4. da VZTRAJAŠ na svoji poti in se požvižgaš na posmeh primitivcev, kajti, kot že napisano - ti boš zmagovalka, če boš vztrajala.

YOU GO, GIRL!

monek jaz sem od tete dobila en zelo lep mail, ki ga imam sedaj skopiranega in prilepljenega nad računalnikom zato, da si večkrat preberem pa da se bom začela tega zavedati
Jaz sem nedolgo nazaj brala, da je telovadba bolj učinkovita če si dobre volje ko telovadiš.
Napisala si da bi tekla v naravi, daj ne oziraj se na zlobne jezike tvojih bivših sošolcev/sosedov/koga drugega... vem da je težko , ampak zmeraj se bo našel nekdo ki te bo špiku z besedami ali čem drugim. in zaradi takih ljudi je škoda tvojega časa, tvojega nasmeha in pa tvoje telovadbe. Verjemi ko boš prišla na željeno težo bojo te isti sošolci še zmeraj taki do tebe ( pa ne zaradi teže ), ampak ker pač se morjo na nekoga spravlat in najlažje se je na nekoga, ki so ga že prej .
Glede tega kako se motivirat k telovadbi, nevem delaj tisto kar bi rada delala pa na mp3 si daj gor musko ki te spravlja v dobro voljo.

• vedno si zapomni komplimente katere si prejel in pozabi na žalitve
  
• ko misliš, da ti je cel svet obrnil hrbet, poglej stran in začni znova
• edini razlog zakaj bi te nekdo sovražil je zato, ker bi hotel biti ti
• ti si poseben in unikaten

Sama sem bila celo osnovno šolo deležna zbadanja sošolcev ( tudi zaradi postave, ker sem se preseila v to vas, idr. ) . Veliko sem prejokala nakar sem spoznala , da ni vredno, da se poleti skrivam v dolgih hlačah in da ne grem na rolarje, začela sem delati tisto kar me veseli, spomnim se da so mi rekli da ne bom sprejeta na kozemtično in sem bila. Ko me srečajo sedaj po 2 letih na avtobusu me vsi hvalijo, vsi bi govorili z mano.. vendar sem takrat obrnila nov list življenja v katerem ni tudi ene same vrstice za osebe, ki so me močno prizadele.
Drugače pa na PL smo vse dobre dušče pa motivacijo lahko dobivaš da pišeš v teme kako je potekal tvoj trening, tvoj jedilnik, punce pa tudi rade pomagajo glede vsega. tako da sem prepričana, da ne bom edina, ki ti bo odpisala na tvoj post

Pozitivno je že to, da čutiš potrebo po športu. Sedaj je treba poiskati nekaj, kar te bo najbolj veselilo in boš imela največ volje za to. Upam, da se nisi za šport odločila samo zaradi nižanja teže - to naj pride kot stranski produkt in tudi tukaj boš našla veliko nasvetov o pravilni prehrani (čeprav sem skoraj sigurna, da teoretično obvladaš stvari, vsaj osnove )

Če imaš 25kg preveč mogoče, ni najbolj smiselno začeti s tekom, razen če te tek res najbolj veseli. S tekom precej obremenjuješ kolena, tudi gležnje, zato je treba še posebej poskrbeti za primerno obutev in prevsem ne teči po asfaltu, ker je smrt. Najbolj primerna so kakšna gozdna tla... V gozdu je tudi verjetnost, da srečuješ sošolce in sosede bistveno manjša

Si razmišljala kaj o kolesu ? Če kolesariš po ravnem, ne obremenjuješ toliko kolen, pa še kar nekam boš prišla in zna bit, da bi ti to dalo večji občutek zadovoljstva. Lahko izbereš poti, kjer ni veliko prometa in se na hitro pač zapelješ skozi vašo vas. In če namontiraš nase še čelado + očala, te bodo tudi težje razpoznali...Daj si postopne cilje, kaj si želiš doseči, koliko želiš narediti in šele potem ko to dosežeš, zvišuj zahteve.

Mogoče tudi ne bi bila slaba varianta kakšnega fitnesa, izbereš pač takega izven vašega kraja, da se ne boš obremenjevala z ljudmi. Tam boš vadila pod nadzorom, s čimer se izogneš kakšnim ključnim napakam, izbereš lahko ure, ko je v fitnesu najmanj ljudi...
Skupinske vadbe ti mogoče vsaj za začetek ne ustrezajo, ker imaš preveč kompleksov. Aerobika sicer ima svoj tempo, ampak če boš vztrajala pri njej, naj ti ne bo nerodno, če se vmes ustaviš, počakaš. Je vseeno! Tudi ostale so to počele, da sedaj zdržijo celo uro skakanja.

Skratka športne možnosti so zelo široke, samo premisli in izberi, lahko tudi več dejavnosti hkrati kombiniraš, da se ne boš naveličala. Predvsem na začetku ne pretiravaj - mogoče namesto teka, raje hitra hoja ipd. In vedi, da se obremenjuješ predvsem zaradi idej in predstav, ki jih imaš ti sama v glavi o sami sebi. Lahko je reči, da se ne obremenjuj s sošolci in sosedi, skatka z drugimi, ampak razumem, da je težko, ker so pritiski današnje družbe še posebej glede izgleda zelo močni. Ampak začrtaj si pot, ugotovi svoje želje in pojdi po njej. Ko enkrat začneš redno s športom, te zasvoji in čez nekaj mesecev se zna zgodit, da nam boš pisala, kako brez športa ne moreš živet.
Vzemi šport kot nekaj lepega, kar ti pomaga zbistriti glavo in po vsakem naporu, če je v mejah zmernega, se boš počutila bolje. Naj ne bo šport nujno zlo, ker če ti bo, se boš slej kot prej naveličala in boš nazaj v starih tirnicah...

Če te moti teža, boš največ naredila s pravilno prehrano, hrana je za moj okus bistvenega pomena. Vse skupaj pa kombiniraš s športom. Ampak če ješ packarije, ne pričakuj od športa, da ti bo dal -25kg, ker je to skoraj nemogoče (plus tega so mišice težje kot maščoba). Počasi boš s kombinacijo začela izgubljati tudi kilograme in to ti bo po moje dalo še bolj motivacijo za naprej...

Pa izbij si iz glave, da se drugi ukvarjajo s tabo v smislu teže in izgleda. Ker drugi imajo preveč dela s svojimi kompleksi, do tebe ne uspejo niti prit. Večino podob si ustvariš v glavi in potem samo iščeš znake, ki bi potrjevali tvojo teorijo....

Evo, sedaj pa boš sigurno še od drugih dobila cel kup nasvetov. Sestavi si tisto, kar te bo najbolj pritegnilo:)

So ti punce že zelo fajn svetovale. Sploh to od planetke sea ne pozabit: če imaš res toliko kg preveč, zna biti za kolena pri teku kar nevarno.
Zanima me, če te ti sošolci še vedno zafrkavajo, ali so te samo včasih? Ker zdaj ste pa že v takšnih letih, da bi se lahko zresnili. Drugače pa koga, ko boš imela malo več kondicije zraven povabi, pa boš videla, kako dolgo bo zdržal. Ali pa komu napovej boj naslednje leto tak čas. Malo se mi že kravžlajo možgani, preveč teka po soncu danes. Pa sem mislila, da ne bo posledic.
Drugače pa, glede naslova teme (kako vzljubiti rekreacijo): naj ti ne bo rekreacija nuja, uživaj v njej, ne se mučit, delaj po svojih mejah, ne se forsirat, ne migaj vsak dan, ker se mora telo tudi spočiti, tudi hitra hoja je zelo učinkovita (med hojo v hrib mi pulz bolj nori kot med tekom po ravnem). Kaj lepega razmišljaj med rekreacijo, naštimaj si glasbo in piši si dnevnik rekreacije (http://users.volja.net/skarget9/) .

Monek ta občutek moraš enostavno premagati. Prvič, pa mogoče drugič se prisiliš, tretjič pa že gre. Ne moreš premagat strahu, če se ne soočiš z njim.  In ko ti enkrat uspe si enostavno tako ponosen nase, da naslednjič ne razmišljaš več o tem. Sploh pa v naravi ne srečaš veliko ljudi, če pa že, te pa noben ne bo gledal čudno, saj ste tam vsi iz istega razloga.

Za skozi vas pa pomaga ipod z muzko do fula, pa osredotočen pogled naprej. Veš mesto je še huje, tam ti kar naprej trobijo, žvižgajo, ... Ampak škoda, da bi ti to odvzelo nekaj kar si želiš početi in ti obenem še koristi.

Moraš pa najti telovadbo v kateri uživaš, katero bi lahko delala celo življenje. Karkoli v naravi je meni super, ker narava že sama po sebi pomirja. Saj boš vidla ko ti enkrat zalaufa in vidiš prve rezlutate pride tudi motivacija za naprej. Ti pa rekreacija in zdrava hrana morata postati način življenja, ne samo določeno obdobje. To je najlažja pot do cilja.

Morda potrebuješ neko osebo polek sebe ki te bo spodbujala pri aerobiki ali pri fitnesu! Ponavadi to pomaga, ali pa če se sama pri sebi odločiš da je to le neka zadeva ki jo moraš spravit čez. Ponavad je psihološka zadeva pri tej zadevi največ prisotna. Ne glej na druge in se ne oziraj glede drugih mnenj ''ker nekateri so brez svojega življenja'' a kaj bi se psihirala o mišljenju drugih. Sprejeti moraš samo sebe in sama pri sebi odločiti kaj kako boš nadaljevala svojo pot. Ko  prideš do tega spoznanj in ko greš mimo tiste faze kjer se ti več ne da  aerobike in še vedno vztrajaš na aerobiki si zmagala! Tukaj je potrebna veselje in predvsem volja. Če si res želiš shujšat se samo še dokončno odloči in začni gledat nek cilj in samo tisto glej.




Lp TEheran

Ker je že skoraj vse povedano, bom dodala samo še to. Naj ti ne bo nič nerodno udeleževati se kakšnih skupinskih športnih dejavnosti, kot je aerobika. Vsi tam prekleto dobro vedo, da kondicija in mišice ne pridejo z rojstvom, temveč rednim, vztrajnim in dolgoletnim delom. Ko jaz vidim koga na fitnesu, ki je več kot očitno prišel prvič, si mislim samo: "Bravo." Že to, da se ukvarjaš s športom te avtomatično prestavi v tisti del populacije, ki je močnejši in ki dela nekaj zase. Najlažje je pojest dva lista solate na dan in bit mlahavo suha. Veliko težje je jesti zdravo in se ukvarjati s športom.

No jaz priznam da aerobika za mene je prehuda, se dečve kr dobr premetavate tam, no sej važno je da delamo vsi nekaj za sebe in predvsem da se dobro pri tem počutiš!

_Teheran_, tudi zame  Veliko lažje tečem, rolam, kolesarim in fitnesarim. Aerobika me pa uniči do konca. Ne vem zakaj, sumim da je temu tako, ker zahteva možganski in telesni napor hkrati... 

Se mi zdi da lažje dvigam 60kg na bench in vse drugo, kakor pa da bi se metal na aerobiki, sevede je pa res, da tukaj je velik faktor psiha predvsem pa volja!

Je res, ja, da če je toliko odvečnih kg, bi bilo bolje začeti s hitro hojo in kasneje stopnjevati na tek, ko kg že izginjajo in kondicija raste.

He he, potrebno je oboje - uteži in kardio, ker ima vsako svoj namen in učinek. Sicer če vam aer ne ustreza, imate na voljo še nešteto drugih, že naštetih aktivnosti (tek, rolanje, kolesarjenje, orbitrek ...).
Meni je pa aer zakon (seveda ne vsa - imam izbrane favorite).

Teheran, morda si bil na body attacku?

To pa res pomaga. Js samo pomislim, koliko sem dala za tekaške copate, pa sploh ne dvomim več o tem, če bi šla tečit ali ne.

K vsem nasvetom v tej temi dodajam še mojega osebnega favorita: dobra glasba na iPodu  Brez glasbe se mi sploh ne ljubi tečt ali rolat, s slušalkami v ušesih mi je pa težko nehat, pa tudi če mi že skoraj noge odpadejo. Se čisto sprostim, ne mislim na nobene probleme, ampak se kar malo zasanjam vmes.