Kako naj shujša otrok?

Flafi in Sahara, ko sem prebrala vajina posta, me kar srce zabolelo
Drugače pa popoln podpis pod Tanjo. Sama ne bi  mogla boljše napisat!
Zakaj hud imajo prav vsi lahko otroke??? Pa da svoje otroke takole žališ  Katastrofa!
Kaj bo nastalo iz ubogih deklic... Najbrž bosta pri 15. letih vsaj na antidepresivih, seveda po krivdi svojih 'ljubečih' strašev. Jao!

Podpis, zelo.

Sprašujem se, ali prav sovražijo svoje otroke?

Ne rečem, da je tako v vseh primerih, ampak v teh dveh navedenih sem ostala praktično brez drugih besed.

Podpis pod Tanjo s prve strani.
To, kar je napisala flafi - itak za popt. A se, nažalost, dogaja. In taki deklici se ponavadi zgodi, da zboli za anoreksijo, bulimijo, depresijo itd itd. Krasno, a ne?

Jaz bi jih prijavila na socialno, sam kaj, ko se danes večina folka sploh še ne zaveda, da je tudi ta oblika vzgoje/vedenja do otrok, zloraba.

Kako mi je žal za te otroke ...

Ja, ampak se tam dolgočasi baje.

Moram pa še tole napisati: mislim, da skoraj noben od takih staršev ni 'grd' iz hudobije ali da ne bi imel resnično rad svojih malčkov. Res pa je, da bi jim lahko očitali lenobo, malomarnost in pa pomanjkanje strogosti. Dejansko je zelo težko otroku reči ne, ko si začeli bombonov, risank ipd. Vse to ponavadi vodi v grozen jok, žalost, cepetanje in blokiranje druge hrane. Eni pravijo, da nimajo srca biti strogi z otrokom. Meni to sicer ni prevelik problem, sem kar rada 'prfoksa' in mu kaj strogo prepovem, pa čeprav je cela galama pri hiši. Ampak se potem zelo hitro pobotava in povsem pozabi, česa npr. v trgovini si je noro zaželel. Včeraj popoldne smo šli vsi na en dolg sprehod po bližnjem gozdu in je tako veselo in srečno dirjal po gozdni potki in smeje vreščal: 'Oči, ti loviš', neprimerljivo s tistim, ko dobi še eno novo figurico v kinderjajcu in čez 5min pozabi nanjo. Res pa je, da sva temu namenila cca 2 uri, ko bi bila lahko sama na fitnesu, facebooku, v družbi kakšnih poslovnih partnerjev ali pri tipkanju seminarske za magisterij. Vse je stvar lastnih prioritet.

Hočem reči, da te otrok z lahkoto potegne v tak položaj, da mu popuščaš in na koncu ima prekomerno težo on sam. Za kaj takega ni treba biti hudoben. Vzgoja otroka v zdravega človeka sploh ni tako enostavna, kot sem si mislila prej. Da otrok kar sam ve, kaj je zdravo in kaj ne in da so problem samo dojenčkovi krči, pa rotavirusi. Ogromno časa in živcev je treba imeti, pa včasih tudi biti hudobna zmajevka.

@Dominika:
Lani pred sistematskim pregledom je imela punčka cel izpad strahu, da jo bodo sigurno v Stično poslali (nekakšen tabor za predebele otroke). Ampak takrat je imela pomoje "le" okrog 60 kg. Jaz sem zraven potihem upala, da jo bodo res tja poslali, da bi starši vsaj uvideli kako resno je stanje  Ampak na moje začudenje, zdravnica sploh ni nič naredila  Zmerili so jo, stehtali, poslušali srce in to je to. Očitno kaj več od nujno zahtevanega sploh ne naredijo  Niti omenili niso, da je pretežka.
Naslednji sistematski pregled imajo pa šele naslednje leto, če se ne motim (saj so na dve leti, ne?). Ampak očitno vsi mislijo, da ko bo v puberteti, se bo itak potegnila in shujšala. Vsaj to njeni starši stalno poudarjajo Enako je bilo sicer pri mojemu fantu, njenem bratu - ko je prišel v puberteto je zrasel in shujšal, ampak on ni bil niti primerljivo tako debel kot ona. Bil je malce bolj okrogel, nikoli pa ne bi rekla, da debel. Je bilo pa pri njemu enako - starši niso popolnoma nič ukrenili, je sam zavestno nehal jesti junk food. Očitno mislijo, da če je pri enemu tako ratalo, bo pri drugemu tudi

@inga:
Ja, saj vem, jo poskušava s fantom čimbolj zmotivirati h fizični aktivnosti. Recimo zadnjič, smo šli na "sprehod"() do živalskega vrta, in je bila prav vesela, da je lahko šla živali gledat! Ni niti opazila, da smo tja in nazaj hodili v vsako smer po eno uro
Samo kaj ko potem, ko pride nazaj domov, se zlekne pred televizor za 4 ure in zraven poje 2 vreči smokijev Ne morem pa kar priti in ji smokijev iz rok spulit, in polovico hrane v shrambi in hladilniku stran pometat

Flafi, ja celo štalo bo treba narediti, da se bo tak folk od nespametnih staršev končno razsvetlil in začel ukrepati. Punčka mora začeti resno telovaditi in se odvaditi vsakršnega junk fooda.

Naj je pretežno zelenjavo, sadje, solate, juhe, enolončnice, pusto meso, riž. Čim več sveže zelenjave in sadja, nobenih sladkih pijač, nizkokalorična hrana (npr. kosmiči brez sladkorja, riževi vaflji - vse to najdeš v trgovinah na policah z bio oz. dietno hrano) . Ne samo odvaditi, tudi kupovati ne smejo več sladkarij, ker kar ne vidiš, ne boli - v smislu, če sladkarij ni doma, jih ne ješ. Pa tudi niso samo sladkarije moteče - zelo verjetno doma kuhajo nezdravo hrano - pomfri, dunajce, pojedo veliko preveč krompirja, bele moke, testenin, belega kruha ... Take starše bi bilo trdo vzeti v roke, saj s tem, ko so tako ignorantski, zelo škodijo otroku. Kaj pa 11-letni otrok ve o zdravju in o tem kako živeti? Če mu teh informacij in podpore ne dajo ne starši, ne šola, ja kdo mu pa bo? Ko bo končno odrasel in razmišljal s svojo glavo, je lahko že prepozno.

75 kil pri 11 letih je alarmantno stanje in je treba ukrepati zdaj - dokler še ni hujše škode pri zdravju in duševnosti. Predvsem pa mora deklica čutiti veliko ljubezni in podpore, mora imeti občutek, da ni sama v tem dreku, ker ima že tako verjetno razmajano samopodobo, ker jo vsi samo zezajo. In DA, deklicam je veliko veliko hujše v takih stiskah, če jih okolica zavrača zaradi njihovega zunanjega videza. Nepravično je, da je tako. Fante okolica (starši, sošolci, potrošniški marketing z oglasi manekenk) veliko manj obremenjuje z videzom. Če pa okolica z vsemi sredstvi tolče po taki deklici in ji noben ne pomaga ... hja, rešitev ne bo prišla sama od sebe, lahko da se tak problem poglobi in potem vodi v depresijo, nezdravo hujšanje, motnje hranjenja.