To, da sem končno prišla na to fazo, da me ni več 'strah' povedat če je kaj narobe oz. da me nekaj moti in se znam bolj postavit zase in za svoje pravice (v tem primeru dobesedno
)
Konkretno: pred 1 mesecem sem kupila računalnik, ki se sedaj konstanto resetira kar seveda totalno moti pri uporabi in kaj takega niti slučajno ni vredno skoraj 600€. No pa sem se pozanimala kje se uveljavlja stvarne napake, kje garancijo in vse. Pokličem trgovca, tam ena mi seveda zatrjuje da je to za na servis. Za vsak slučaj res pokličem še tja, tam potrdijo mojo tezo in nato zberem pogum ter še enkrat pokličem nazaj trgovca, se ne pustim kar odpravit in dosežem svoje, oz.vsaj toliko da tista tam potrdi da se stvarne napake pa res njim prijavi in izdelek prinese tja.
Ne me met za norca no, prosim.
Ampak dan mi je pa to vseeno polepšalo, ker kakšno leto nazaj bi potem rekla mami če raje ona pokliče, ker zna malo bolj resno nastopit kot jaz, zdaj pa sem se sama soočila s tem
Počasi lahko začnem tudi več hoditi in od naslednjega tedna naprej lahko spet hodim na fax. 
Jaz sem bila včasih podobna, in čisto razumem kako velik dosežek je to.
Komaj čakam kofetkanje!
.
