Iskanje zaposlitve

Latika: na razgovoru je šlo kar dobro. Nimam niti enega leta delovne dobe, večino izkušenj imam torej iz študentskega dela. To jih sploh ni motilo. Mislim, da če imaš nekaj delovnih izkušenj in takšno izobrazbo, ki jo zahtevajo, je to dovolj da prideš na razgovor. Na žalost mi niso povedali kakšno je plačilo in tudi delovni čas mi ni ustrezal, zato sem jih čez nekaj dni obvestla, da odstopam od razpisa.

Ma jaz sem pa kar malo jezna  Sem poslala že en mesec nazaj 3 prijave (eno že več kot en mesec nazaj), pa nisem dobila niti enega odgovora. Ena od teh je bila objavljena na strani ZZZS. A ni kakega zakona, da ti morajo vsaj odgovorit??! Pa par dni nazaj sem poslala še en mail sicer za študentsko delo, pa tudi nič. Ma mrš, naj gre vse nekam, jaz počasi izgubljam voljo za vse po vrsti

 

Tudi jaz sem bila precej optimistična, ko sem začela iskati službo. Pa sem hitro padla na realna tla. Dejstvo je, da ne odgovarjajo na prošnje. Ne vem, če res obstaja tak zakon, obstaja pa zakon, da če želiš nekoga zaposliti, moraš obvezno dati razpis ven, čeprav imaš kandidata že izbranega. In zato je toliko fiktivnih razpisov, na katera se potem folk v upanju prijavi, v resnici pa nima nobenih možnosti. Zdaj če pošlješ prijavo za javno službo (šola, državna uprava etc.) te vedno obvestijo (moje izkušnje). Drugače pa ni nujno.

Ja jaz na začetku sem še dobivala odgovore (negativne seveda), zadnje čase pa ne več. Pa sem mislila, da so dopusti krivi, čeprav če že objavijo razpis, sem si mislila, da bojo ja vsaj odgovorili.

 

Tudi meni se je zdelo skoraj nemogoče, da nekdo išče službo več kot pol leta. Enkrat je ena taka imela na naši šoli seminarsko o tem. In sem si mislila, da pri meni pa že ne bo tako, da jaz sem pa ja toliko boljša od nje in bom sužbo dobila v enem doglednem času. In zdaj vidim, da bo očitno pri meni isto in tudi meni to načenja samozavest. In se mi zdi vse skupaj že nesmiselno, zakaj bi npr. hodila v šolo, če potem službe ne dobim? Najboljše, da grem nazaj kelnarit, pa bo. Ma prav obupujem včasih in če ne bo nič boljše, bom še živčni zlom doživela. Zdi se mi, da nimam prihodnosti. Že dve leti bo, odkar v sedanji službi delam preko študenta. Imam bedno plačo, ki jo vso porabim, ne prišparam si nič, živim v mišji luknji, kje šele, da si bom rihtala stanovanje, nimam niti svojega avta. In nimam pojma, kdaj se bo kaj premaknilo. Ma naj gre vse skupi v k....

ojej, vidim da je stanje res vse prej kot rožnato. Tudi sama počasi zaključujem s študijem tako, da me bo čakalo iskanje zaposlitve oz. pripravništva. Me pa zanima v kakšnih strokah kaj iščete službo? Se vam zdi, da je povsod tako slabo? Kako je pa kaj s pripravništvi-imate kakšne izkušnje?

 

Lp,

natashka, jaz iščem v šolstvu, kjer težko dobiš, če nimaš ravno vez ali izkušenj + strokovnega izpita (za katerega so seveda pogoj izkušnje ). Ni povsod tako, po moje je v zdravstvu dosti lažje prit do službe, ker zdravstvenih delavcev primanjkuje (no, tako vsaj pravijo). Dosti lažje prideš do službe tudi kot strojnik, elektrotehnik, računalničar. Za nižje kvalificirana dela je pa itak veliko objav (trgovci, natakarji, negovalci).

 

Če bi omejili študentsko delo, bi bilo mogoče malo lažje nam mladim prit do redne zaposlitve. Konkurirat študentom pa pač ne moremo. Ah, enkrat se bo tudi nam nasmehnila sreča