Objavljeno: 18. mar 2007 17:39
Rast porabe ustekleničene vode v EU že ogroža okolje
Bruselj - Evropejci pijejo vse več ustekleničene vode. Potrošniki se zanjo odločajo predvsem zaradi občutka stika z naravo in zaradi občutka, da s tem prispevajo k svojemu zdravju in boljšemu počutju.
Razmah porabe ustekleničene vode pa ima tudi nekatere okolju škodljive stranske učinke, pogosto pa se pod vprašaj postavlja sama neoporečnost ustekleničene vode v primerjavi z vodo iz pipe.
Italija popijejo 50,3 milijarde litrov
Evropski potrošniki naj bi po ugotovitvah tržnoraziskovalnih družb Canadean in Zenith International v letu 2006 popili 50,3 milijarde litrov ustekleničene vode, pri čemer se ponudba in povpraševanje na trgu od leta 2000 naprej v povprečju povečujeta za 3,3 odstotka letno.
Italija popijejo 50,3 milijarde litrov
Evropski potrošniki naj bi po ugotovitvah tržnoraziskovalnih družb Canadean in Zenith International v letu 2006 popili 50,3 milijarde litrov ustekleničene vode, pri čemer se ponudba in povpraševanje na trgu od leta 2000 naprej v povprečju povečujeta za 3,3 odstotka letno.
Najvišjo rast porabe ustekleničene vode so lani zabeležili v Veliki Britaniji in Španiji. Poraba ustekleničene vode je rahlo upadla le v Franciji.
Ponudniki računajo na Špance, Nizozemce in Skandinavce
Če v Britaniji in Španiji poraba najbolj raste, pa je ta na prebivalca največja v Italiji, kjer v povprečju vsak prebivalec popije 136 litrov na leto. Sto litrov ali več na leto popijejo tudi Nemci (133 litrov) ter Francozi (100 litrov). Britanci, Španci, Nizozemci ter Skandinavci zaenkrat popijejo še relativno malo ustekleničene vode, zato je tam še vedno veliko prostora za nadaljnjo rast.
Ponudniki računajo na Špance, Nizozemce in Skandinavce
Če v Britaniji in Španiji poraba najbolj raste, pa je ta na prebivalca največja v Italiji, kjer v povprečju vsak prebivalec popije 136 litrov na leto. Sto litrov ali več na leto popijejo tudi Nemci (133 litrov) ter Francozi (100 litrov). Britanci, Španci, Nizozemci ter Skandinavci zaenkrat popijejo še relativno malo ustekleničene vode, zato je tam še vedno veliko prostora za nadaljnjo rast.
Med razlogi za pitje ustekleničene vode Evropejci najpogosteje navedejo užitek, zdravje in prikladnost, nemalokrat pa je pitje velikih količin vode tudi del strategije za znižanje telesne teže. Prav dejstvo, da je med Evropejci vse več zavedanja glede zdravja in lepega izgleda, naj bi v prihodnje spodbujalo porabo ustekleničene vode.
Pogosto le voda iz pipe z dodanimi minerali
Postavlja pa se vprašanje, če je ustekleničena voda dejansko čistejša in bolj zdrava od vode iz pipe. Lanska študija ameriške nevladne organizacije Earth Policy Institute je ugotovila, da ustekleničena voda v povprečju stane 10.000-krat več kot voda iz pipe, a obenem ni prav nobenih zagotovil, da je tudi bolj zdrava. Kar 40 odstotkov ustekleničene vode ni namreč nič drugega kot voda iz pipe z dodanimi minerali.
Pogosto le voda iz pipe z dodanimi minerali
Postavlja pa se vprašanje, če je ustekleničena voda dejansko čistejša in bolj zdrava od vode iz pipe. Lanska študija ameriške nevladne organizacije Earth Policy Institute je ugotovila, da ustekleničena voda v povprečju stane 10.000-krat več kot voda iz pipe, a obenem ni prav nobenih zagotovil, da je tudi bolj zdrava. Kar 40 odstotkov ustekleničene vode ni namreč nič drugega kot voda iz pipe z dodanimi minerali.
Neimenovan evropski uradnik je za EUobserver dejal, da je direktiva o pitni vodi, ki postavlja standarde za vodo iz pipe, celo strožja od direktive o ustekleničeni vodi. Pri tem je imel v mislih predvsem kriterije za škodljive primesi in ne toliko morebitne zdravju koristne snovi, kot so različni minerali.
Za embalažo milijon ton plastike
Evropski sektor ustekleničene vode poleg tega proizvaja na kupe odpadkov. K temu dodatno prispeva še izvozni uspeh najbolj znanih evropskih blagovnih znamk ustekleničene vode. Za embalažo polnilnice porabijo skoraj milijon ton posebne plastike. Nekaj odvrženih plastenk je recikliranih, a večina konča na deponijah ali pa jo na ladjah prepeljejo na Kitajsko, kjer konča na gromozanskih smetiščih. Pri vsem tem se ta plastika razgrajuje celih tisoč let.
Za embalažo milijon ton plastike
Evropski sektor ustekleničene vode poleg tega proizvaja na kupe odpadkov. K temu dodatno prispeva še izvozni uspeh najbolj znanih evropskih blagovnih znamk ustekleničene vode. Za embalažo polnilnice porabijo skoraj milijon ton posebne plastike. Nekaj odvrženih plastenk je recikliranih, a večina konča na deponijah ali pa jo na ladjah prepeljejo na Kitajsko, kjer konča na gromozanskih smetiščih. Pri vsem tem se ta plastika razgrajuje celih tisoč let.
V nekaterih primerih je sporna tudi pomanjkljiva ureditev lastništva nad vodnimi viri in nejasen sistem podeljevanja licenc za njihovo odgovorno izrabo. To povzroča pretirano izrabo nekaterih izvirov, kar ima negativne posledice za lokalna prebivalstva in gospodarstvo.
Evropejci za ustekleničeno vodo letno porabijo 25 milijard evrov
Za konec EUobserver postreže še s pomenljivim podatkom. Da bi Združeni narodi uresničili enega izmed milenijskih razvojnih ciljev in prepolovili število ljudi na svetu brez dostopa do pitne vode z ene milijarde na 500 milijonov, bi potrebovali 23 milijard evrov na leto. Evropski potrošniki pa za potešitev žeje z ustekleničeno vodo na letni ravni porabijo 25 milijard evrov. (STA/Foto Reuters, BOBO)
Vir: SIOL
0
0
.
Če sem pa res žejna spijem tudi to...
