djeta

BELJAKOVINE

Meso, sir, jajca, mleko, špinača, ohrovt, brstični ohrovt, repa, cvetača, soja, sojini kalčki, zelje, paradižnik, pesa ...

Beljakovine so velike molekule, sestavljene iz manjših enot imenovane aminokisline. Aminokisline navadno najdemo v rastlinskih ali živalskih beljakovinah. 8 aminokislin telo ne more samo proizvajati, zato jih moramo dobiti iz hrane, ki jo jemo. Beljakovine so potrebne za ohranjevanje tkiva in za vzdrževanje rasti, saj so naša telesa (lasje, mišice, nohti,..) v glavnem zgrajene iz njih. Služijo tudi za izdelovanje hormonov in drugih psihološko aktivnih sestavin.
 

Kaj spada pod škrob:

Riž, fižol, grah, koruza, soja, leča, čičerika, krompir ...

je kompleksen ogljikov hidrat, ki sodi v skupino polisaharidov. Rastline tvorijo škrob in ga skladiščijo kot rezervno hrano. Ko pojemo škrob, ga telo razgradi v glukozo, vir energije.
 

Kaj spada pod škrob:

Sladkor, testenine, pice, sladkarije, ...

Ogljikovi hidrati dajejo našemu organizmu energijo in so nepogrešljiv vir energije za normalno delovanje možganov in centralnega živčnega sistema. Če uživamo več ogljikovih hidratov kot jih telo lahko pretvori v glukozo ali glikogen (v jetrih in mišicah), se kopičijo v maščobnih celicah.

Delimo jih na:

Monosaharidi so ogljikovi hidrati, ki jih sestavlja samo ena molekula, rečemo pa jim kar sladkorji. Najdemo jih v kot glukozo v medu in sadju, ter fruktozo v sadju), ter v melku kot galaktoza.

Disaharidi so ogljikovi hidrati z dvema molekulama in to so beli sladkor iz sladkorne pese ali sladkornega trsa; dobimo jo v pivu in koruzi.

Polisaharidi so ogljikovi hidrati z več molekulami: glikogen v jetrih in mišicah (meso); škrob, ki je sestavljen iz več molekul glukoze, vsebujejo pa ga sledeče rastline: žitarice (pšenica, koruza, riž, rž, ječmen), gomolji (krompir), stročnice (posušen grah, leča soja). Te ogljikove hidrate imamo v škrobnem dnevu zato jih v tem dnevu ne jemo!!

Slabosti OH:

 - enostavni ogljikovi hidrati stimulirajo pankreas (trebušno slinavko), da proizvaja velike količine insulina. Insulin znižuje količino sladkorja v krvi in s tem povzroča občutek lakote. Poleg tega pa visoka proizvodnja insulina stimulira proizvodnjo maščob. Insulin dela in skladišči maščobe.

 - enostavni ogljikovi hidrati zvišujejo trigliceride (maščobe) v krvi, kar pospešuje nastanek kardiovaskularnih obolenj;

 - enostavni ogljikovi hidrati zvišujejo holesterol v krvi;

- enostavni ogljikovi hidrati zvišujejo sečno kislino v krvi, kar lahko povzroči nastanek protina (oblike artritisa).

Ker so OH najbolj krivi za naše kilograme, je tu potrebna stroga vzdržnost in prava izbira ogljikovih hidratov. To ne pomeni, da jih moramo popolnoma odstraniti iz jedilnika, saj so pomembni za naše telo, potrebna je samo prava količina, zato v našo dieto spadajo naslednji OH: