Dilema med dvema moškima

Kaj pa, če si sodelavcu zanimiva predvsem zato, ker ve, da si v vezi? Mogoče je začutil tvojo šibkost in ga to še bolj "kuri". Če je temu tako, se zna zgodit, da bo zgubil interes, ko/če se odločiš zanj. Mogoče še enkrat pretehtaj pluse in minuse obeh :-), poskusi čim manj razmišljat o sodelavcu in se drži pregovora: "bolje vrabec v roki kot golob na strehi" (mal heca )

Se strinjam z razmišljanjem gite in alecie.

jaz bi dodala še to, da niika verjetno ni odprla te teme z namenom, da jo obsojamo, nestrinjanje lahko izrazimo tudi na bolj kulturen način

in niika, mislila sem v smislu, če bi bila tako prepričana, da v zvezi s sedanjim fantom ne želiš več biti, bi brez pomisleka skočila v drugo zvezo, tako pa nisi najbolj prepričana ne v neuspeh sedanje zveze, ne v čustva do novega fanta, a ne?

predlagam, da se kljub temu čim prej nekaj odločiš, toliko beljenja glave te bo čustveno povsem izčrpalo.

moje osebno mnenje je, da prekini stike s sodelavcem (kolikor se seveda da ;)) in boš videla kako se boš ob tem počutila in kako bo reagiral on. nekaj pa mi o človeku pove tudi to, da te gre palit kljub temu, da ve, da imaš fanta

Meni pa se zdi to nekoliko strogo. Če bi njen fant zvedel za njena čustva do drugega, bi ga seveda prizadelo, tako kot bi vsakega izmed nas. Ampak ne moremo vplivati na čustva.
Se mi zdi kar odraslo (ne najdem izraza) od niike, da zaradi novo nastalih čustev do drugega ne pusti takoj svojega fanta in si vzame čas za razmislek.

Meni se je zdelo zanimivo tole kar sem nekje prebrala. In sicer da, kadar si neodločen med 2 stvarema in res neveš kaj storiti.... vržeš kovanec v zrak, se vnaprej odločiš kaj pomeni katera stran... in preden kovanec pade, se ti bo v glavi ustvaril odgovor, oz. si boš zaželela (oz. naj bi si) katera stran naj pade.

size=9:d5f610b4dftole je bolj za šalo kot zares....
..pa vseeno

Hm jst pa sem prebrala enkrat nevem... kje je blo al v Ognjiscu al v Druzini (oba verska tednika), da ce se zgodi to, da si v zvezi in te privlaci nekdo tretji, je najboljse to povedat partnerju, ker naj bi se s tem v momentu zanimanje za tretjega izgubilo. Ce gledam tako, je mogoce res, da bi cutil clovk olajsanje, da svoje breme prenese na partnerja, bolj sporno je, kako bi to partner sprejel. Zase vem, da bi se pocutla ogrozena in ne bi blo dobro. In mislim da to ni najboljsa varianta. Tako da... kukr sm ze rekla... go with the flow. Nobena zupa se ne poje tko vroca kakor se skuha. Vse bo OK. 

Sama sem bila eno leto nazaj v praktično isti dilemi, samo da na faksu. S fantom (prav tako malo bolj hladnim) sva bila skupaj nekako pet, šest let, ko je mimo prikorakal kolega na faksu (prav tako izredno čustven) ... Bilo je neskončno izčrpavajočega pol leta, vmes sem celo pustila fanta ... In takrat ugotovila, kakšno napako delam. Fant je sicer slutil, da se nekaj dogaja z mano, ampak mi je pustil, da sama uredil zadeve kot hočem ... in me je z največjim veseljem 'vzel nazaj', danes pa sva neskončno srečna in znava cenit miren odnos, ki ga imava.
Nad kolegom sem se navdušila predvsem zato, ker je bil 'nekaj novega' in ker mi je dajal občutek zaželjenosti ter me zasipal s pozornostjo (po mojih merilih, verjetno za katero drugo bi šlo za normalno pozornost, ki jo fant izkazuje punci ... ). Ne rečem, da nisem bila zaljubljena vanj - še mesece po tem me je stiskalo, kadarkoli sem ga videla. Še danes me malo. Ampak hkrati vem, da je bila to ena mojih najbolj pametnih odločitev, da nisem poskusila z njim. Razen pozornosti, ki mi jo je namenjal, sva imela čisto premalo skupnega in niti najmanj ne bi bila ta avanturica vredna odnosa, ki ga imam s fantom.
Zveza pač ni enostavna in še manj ves čas enako dobra. In nikakor ne drži, da 'če moraš razmišljati, potem to ni to'. Moja stara starša sta poročena krepko čez 65 let in priznavata, da sta imela vsak svoje momente, ampak vedno bila na koncu pripravljena žrtvovati kakšno osebno željo za skupno srečo. Tega se mi zdi, da veliko ljudem danes primanjkuje, je pa po mojem mnenju (in zaenkrat lahko potrdim, da deluje) ključnega pomena za uspešno zvezo.
Na tvojem mestu ne bi menjala partnerja, ki te ljubi in ti daje oporo za nekoga, o katerem tega ne veš.

arrrrr... ta đoni

V življenju bo večkrat prišel mimo kakšen ki ti bo zatresel tla pod nogami. Verjetno ne boš bežala od vsakega ko se veza malo ohladi.
Priporočam ti da uživaš (zaenkrat) v pozornosti sodelavca in ne delaš drastičnih potez! Reseneje pa boš razmislila, ko boš mela širšo sliko.
Malo razmisli o možnosti, če te sodelavec samo kuri, predvsem iz "dolgčasa", vsi se radi malo nedolžno žicamo in vsem zelo paše pozornost, on jo dobi od tebe, ti pa od njega, pa ni nujno da to kaj resnega pomeni oziroma najverjerneje ne pomeni!
Tudi tisti nasvet iz Družine, da poveš parterju za drugega ni tako slaba, ampak v tem smislu ker partner postane malo ljubosumen in sprevidi da nisi zanj samoumevna, pa se zato veza "pokrpa".
Razmisli o tem, če bi fanta pustila tudi če ne bi bilo tega sodelavca in če bo odgovor negativen, poskusi ugotoviti kakšni so interesi sodelavca. Morda je res samo "kurjenje", mogoče te hoče samo nategniti... Svašta je možno. Če je on samski mu je tak vseeno, ti pa lahko dosti zgubiš. Če ni samski, ga enkrat za brezveze, neumesno vprašaj, če misli pustiti punco, boš takoj videla kolko je ura.
Sicer pa - Don t leave someone you love for someone you like!

niika, jaz ti verjamem, da to ni navadna zatreskanost, v tem smislu, da ti je nekdo samo všeč, ga rada pogledaš, kdaj pofantaziraš ipd., glede na to, da te je celo pripeljajo do dvoma v obstoječo zvezo.
V času moje bivše zveze mi je bil marsikdo všeč, vizualno, karakterno, so mi zelo laskali kakšni komplimenti, itd itd, ampak nikoli nisem pomislila, da bi zvezo zaradi tega/njega dejansko prekinila, dokler ni prišel on. Popolnoma drugače.

Na tvojem mestu fantu tega ne bi omenjala. Vprašanje kako bi odreagiral. Lahko bi se seveda trudil za vaju, lahko pa bi se tudi sam začel spraševati o smislu vajine zveze (kar mu seveda niti ne moreš zamerit), mogoče bi ti zaradi tega manj zaupal, ker navsezadnje govorimo o sodelavcu, posledično bi lahko prišlo do prepirov... Težko rečt.

Upam, da se ti stvari postavijo na svoje mesto.

saj to je vse povsem normalno, vse te reakcije, skrb za odnose z družino - verjetno smo bile že vse na tem ampak potem, ko se zgodi, je to zadnja stvar, ki je sploh pomembna. razmišljaj bolj o sebi in o tem kaj zares iz srca želiš, brez da te motijo vse take skrbi (med njimi tudi ta z družino).

in tudi ta reakcija, da bi najrajši šla stran od obeh je povsem normalna. v večini primerov se potem tako tudi zgodi, zato sem v moje prvem postu v tej temi napisala, da se takšne situacije ponavadi končajo bol klaverno za vse tri udeležence.

vem, nisem ti nč pomagala s tem postom, razen tega, da veš, da so vse te čustvene reakcije, ki jih sedaj doživaljš, povsem normalne in da smo bile praktično že vse kdaj na tem

Jaz sem v podobni situaciji kot niika. S fantom sva skupaj skoraj 4 leta, najina zveza je čudovita, nikoli se nisma resno skregala, o vsem sva se vedno pogovorila, fant je do mene pozoren, ljubeč, spoštuje me in ceni in obratno jaz njega. Tudi njegova družina me je sprejela zelo dobro, tašča me dobesedno obožuje, z njegovimi prijatelji se razumem zelo dobro; skratka popolno. Naj še omenim,da je fant 8 let starejši od mene in da so mi vedno bili všeč starejši moški,ker sem se zraven njih počutila bolj varno in zdeli so se mi bolj resni in bolj sem se razumela z njimi kot pa z moji vrstniki. No, potem pa pride ON. Spoznala sva se mimogrede na eni zabavi (naj še pojasnim,da živim v študentu,fant pa doma pri starših in sem med tednom ne vidima nič), oba pod vplivom alkohola sva pristala v postelji. Naslednje jutro še sama nisem mogla verjeti kaj sem storila. Fanta sem ljubila in nikoli niti pomislila nisem,da bi bila s kom drugim. Poleg tega sem oseba, ki težko nekoga spusti blizu sebe. Naslednji dan me je on poklical in šla sva na sprehod. Pojasnila mu sem,da je to bila napaka in da imam fanta. On pa mi je povedal, da sem mu zelo všeč in da sem mu vzela nedolžnost (star je 20 let) in da bi rad da sva prijatelja, če že med nama ne more biti nič. Strinjala sem se s tem,ker nočem nobenih zamer, npr.če bi ga na grd način odslovila, niti nisem takšna oseba. Minilo je par dni in med tem časom sem nenehno mislila na njega. Začuda me niti malo ni pekla vest, ker sem si dopovedovala,da je bila res samo napaka. Želela sem si,da bi me poklical in res me je. Povedal mi je,da tudi on nenehno misli na in tako sma se začela dobivat. Fantu sem povedala,da sem ga prevarala, vendar mi je on to oprostil in hoče da sem z njim. Jaz pa sem v dilemi, ker fanta imam res rada,vendar ga več ne ljubim, hkrati pa mi je ta drugi prirasel k srcu. Fant me na sto in en način prepričuje naj bom z njim, da me ljubi bolj kot vse na svetu,da bi vse naredil za mene,da sem jaz to kar je iskal in da se mu bo podrl svet,če bom ga dokočno pustila. Ta drugi mi ne obljublja ničesar, rekel je samo da me ima ful rad in da mu je všeč moj karakter. Predstavil me je njegovim staršem in svojemu najboljšemu kolegu. Hoče da bi bila njegova punca.
Meni pa se meša,ker ne vem kaj naj naredim. Vem da moj fant ni to kar sem si želela, po drugi strani pa me je strah biti s 3 leta mlajšim......

fabjul, sama sebi si zelo nasprotovala v svojem postu. Napisala si, da je zveza s fantom čudovita, super fajn.... v zadnjem stavku pa da veš, da tvoj fant ni to kar hočeš ?

Če si s fantom samo zato, ker se ne kregata in je na nek način ok, ko sta skupaj.... ti pa hkrati veš, da to niso tisti občutki, ki bi jih v zvezi želela, potem mislim da že sama veš, kaj storiti.
Je pa tudi res, da so po 4 letih čustva 'drugačna', kot po parih mesecih zveze. Mogoče le pogrešaš ta občutek zaljubljenosti in metuljčkov ?