Uf, raje ne bi o tem. Na rač. sem praktično cele dneve že več kot 10 let. Najprej sem delala z miško z levo roko, ker sem pač levičarka, potem sem pred mnogo leti, ko sem še delala kot študentka, začela z desno, ker se mi ni dalo vedno in povsod popravljati nastavitev. Potem me je začela desna boleti in sem spet začela z levo, ki me je prav tako po nekaj letih začela boleti. Vseeno še vedno delam z levo, nekaj časa sem imela konkretne bolečine, ki sem jih še poslabšala z agresivnim udarcem v boks vrečo lani (pod rokavicami nisem imela povojev).
Ker bolečine niso in niso ponehale, zmanjšano pa imam tudi gibljivost zapestja, sem šla kakšne 3 mesece nazaj do svoje zdravnice, ki ni nič ugotovila, zato sem šla do specialista fiziatra. Gibljivost me najbolj ovira pri športanju, saj ne morem delati sklec, včasih me je bolelo celo pri tem, ko so mi roke pri počepih z utežmi 'visele' s palice.

Fiziatrinja mi je praktično takoj ugotovila gangliom v zapestju, ki ga je UZ potrdil.

Meni kot total health freaku je bil to totalni šok. Rešitev je izrez (

no go), s tem, da ni garancije, da se ne bo ponovno pojavil, ali čakanje, da sam izgine. No, zadnjih 5 mesecev zaradi razl. okoliščin ne športam NIČ in sem ravno te dni ugotovila, da ganglioma (vsaj s prostim očesom) ni videti, tako, da srčno upam, da je poniknil sam.
Kaj me še čaka v nasl. 30+ letih dela za računalnikom, pa raje ne pomislim (začuda imam vid še vedno brezhiben, še na testu pred pol leta je bila okulistka šokirana, kako je sploh možno, da imam tako brezhiben vid).
Zdaj pa samo 'molim', da je gangliom res izginil in da se ne vrne več.
Ja, sodobni lifestyle (sedenje, buljenje v ekrane, nezdrava hrana, prisilne drže, stres ...) nas bo še krepko stal.
Včasih pomislim, da bi se odselila nekam, kjer ni (toliko) stresa, norega kapitalizma in potrošništva, nenaravnega načina dela, življenja ... mnja.