Aparat za zobe

Js sem se tudi nekako odločila za fiksni aparat... Malo mi je muka zaradi cene, samo nekako mi bo valda uspelo (planirano ponavljam letnik tudi na ta račun). Dvomim, da bi mi bilo čez par let (po študiju) kaj lažje, ker bo itak problem s službo, itd.

Mi je pa kar malo voljo zbilo, ko sem brskala po internetu za podatki in naletela na nekatere (slovenske) forume, kjer je polno zgražanja nad običajnim aparatom. Pač morajo biti zvezdice bele (čeprav naj bi bile slabše), ker navadne so pač grde in ni šans in kako jim osebe s takimi niso všeč in jih nebi zanimal/a - kar je v kombinaciji z mojo ohinsplohsuperduper samozavestjo res krasno

Mi je pa ortodontka priporočila en drug sistem, ne navadne zvezdice, ki pa je v štartu cca 600€ dražji! Vendar se naj bi na koncu zdravljenja ta razlika nekoliko zmanjšala (potrebnih naj bi bilo manj obiskov, saj je praviloma krajši čas nošenja, ter manj menjav lokov,..). Bele zvezdice mi je pa sploh odsvetovala, prav tako najmanjše zvezdice (baje so različne velikosti) ker imam prevelike zobe.

Ima katera kakšne izkušnje (tudi iz druge, tretje, pete roke, hihi) s tem novejšim sistemom??
Pri temu ni gumic, ampak se nekako zvezdice zaklepajo, majo takšna vratca - plus, da se mi zdi, da so takšne oblike da dosti manj nadražijo dlesni kot stare...

No, nasploh se mi za belimi zvezdicami praviloma ne kolca kaj preveč, ker mi redko zgledajo vredu - največkrat mi izgleda, kot da ima ta oseba na zobeh obloge Imam pa že rajši kovinski nasmeh, vseeno lepše izgleda (i guess)!

Sama sem se spet začela poigravati z mislijo, da bi dobila zobni aparat (fiksni ali snemljivi). Sprašujem pa se, če sem že prestara za to. Snemljivi aparat sem nosila od 8. do 16. leta, za v šolo kot sramežljiva punčka nikoli. Nekako okoli 16. leta mi je ortodontinja rekla, da to je načeloma to in da mi ga ne bo več treba nositi. Zelo nametani zobje so se sicer postavili v nekakšen red, ampak seveda zdaleč od lepega oz. popolnega nasmeha (res pa je, da imam velike in bele zobe in da zato slabovidne osebe pravijo, da imam lepe zobe). Pri 21. letih sem bila hostesa na nekem zdravstvenem sejmu in tedaj se je napopal zraven nek ortodont in mi bluzil o tem, da rabim čisto en majčken popravek, fiksni aparat za eno leto in da bi bilo to potem to. Ker mi je bil sumljiv (on bi to zrihtal zastonj - seveda mi je bilo takoj jasno, kam pes taco moli), sem se delala nezainteresirano. Vseeno pa mi ne da miru. Kaj če bi vseeno enkrat le do konca popravila zobe? In ja, mož  (čisti medicinski laik) trdi, da sem prepozna. Da se po koncu pubertete z zobmi ne da nič več narediti. Kaj mislite? Nujno seveda ni.