Anksioznost

Na pomoooč  ima katere podobne probleme ali probleme z anksioznostjo??? ful težka zadeva, sam jo težko prebrodiš. Začela sem jemati zoloft tablete, najprej polovička, ful nekih stranskih učinkov, pol pa cela tableta. Supre je že kazalo, spremenila sem se, pa postala bolj samozavestna in sproščena...zdaj pa spet buum...4 dni me že matra spet nervoza, slaba volja, grozni občutki... ma katera izkušnje s tem?

Najlepša hvala za odgovor. Jemljem jih že približno 2 meseca,predpisani so mi bili zaradi anksioznosti. Pri meni se je kazala s pretirano skrbjo za zdravje. Kadarkoli me je kaj bolelo, sem šla na internet in gledala najhujše bolezni in bilo je še 3x huje, kot pa je mogoče v resnici bilo. Groza!! Imela sem probleme s fantom, saj sem bila non stop pod pritiskom in živčnostjo, za vsako malenkost sem se razjezila. Šlo je že v skrajnosti res! naj omenim da sem zbolela za anksioznostjo, ko se mi je pred letom dni nekaj hudega zgodilo in so mi reševali življenje. To mi je povzročilo ta nenehen strah pred boleznimi in celo smrtjo. Sama nisem upala nikamor saj sem bila v strahu, da padem skup. In dejansko sem imela omotice.v glavnem začelo me je že obremenjevati in ni šlo več drugače, kot da začnem s tabletami. Saj pravim, bili so že res rezultati, samo zdaj me spet nekaj matra pa nevem a je možno da se ti kljub tabletam to stanje strahu ponavlja. Vem da tablete niso vse, da moraš sam narediti ogromno na sebi in se trudim zelo, ampak včasih se mi zdi, da me ta anksioznost premaguje :-( lep dan!

Ojo Tasy, zveni hudo  Ne znam nič pametnega svetovati, ampak pošiljam hug 

Obiskuješ tudi kakšne terapije?

Hvala Tikka ! Ja je kar hudo ja... Obiskujem psihloginjo, moram reči da je zelo vredu, bomo videli kako bo naprej, upam na najboljše

V bistvu je odgovor zelo preprost, jemlješ premajhno dozo. Zoloft se jemlje do 4 tablete dnevno, oz. Zoloft naj bi se praviloma jemal več kkot eno tableto dnevno, ker manjše doze nimajo pravega učinka, oz. malo pomagajo, pa spet sranje itd. Predvidevam, da ti je to predpisal splošni zdravnik, v vsakem primeru pojdi do psihiatra, pri njemu imaš potem redne preglede in če ni ok, ti dozo poveča oz. ti že na začetku glede na klinično sliko predpiše večjo dozo. Govorim iz lastnih izkušenj, na ankioznosti in Zoloftu sem že doktorirala

Sama imam tudi probleme z anksioznostjo že leta, tako da te popolnoma razumem. Morda res pojdi nazaj do zdravnika, da oceni, če jemlješ pravo dozo, kot pravi dodeka. Je pa tudi res, da zdravila ne odpravijo problemov popolnoma. Moraš delati na sebi. Na začetku so se tudi pri meni večkrat vmes pojavljala obdobja, ko sem bila super, potem pa spet, kot da ne bi jemala nič. Sčasoma negativna občutja vedno bolj in bolj izginjajo in se mi zdaj pojavijo le še res redko. Tako, da naj te nikakor ne prestraši, če ne bo takoj vse ok, pusti času, da ti pomaga.

Uf, sem že malo pomirjena. Najlepša hvala dodeka in Cheeks!

Mislim, da je doza res premajhna,ampak me malo skrbi vzeti več, da nebo spet teh stranskih učinkov. Imam že naročenega psihiatra, on bo najbolje vedel, ker mi je zdaj res predpisala zdravila osebna zdravnica, ki pa pojma nima o tem, še sama ne ve koliko naj vzamem ko jo vprašam. Tako da moram imeti strokovnjaka na tem področju. Pač ful stvari morem nardit zase in delat na sebi, ker tako ne gre več


Sem pa dane začela obiskovati aerobiko, tako da jeeeej, neki sem začela koža me je pa tako srbela po enourni telovadbi, da je za znoret,po mojem sem že čist zastrupljena srčno pa upam, da bom nekoč lahko normalno živela brez tablet. Samo rada bi svoj lajf nazaj .

Ja, stranski učinki so blazno luštni ampak preživi pa se, a ne? Čeprav, ko enkrat že jemlješ tablete, povečanje naj ne bi imelo stranskih učinkov oz. zelo redko, tako da nič bat.
Po tvojem pisanju vidim, da si zelo nestrpna, da se ti stanje normalizira in čisto možno je, da ti to še povečuje anksioznost, se mi zdi da kar paniko delaš okoli tega
Seveda je treba delati na sebi, vendar je prvi korak ta, da se tvoje telo zbalansira in umiri, to boš dosegla z antidepresivi, in šele potem začni delati na sebi. V takem stanju, kot si sedaj, se boš samo zaganjala in zaganjala, pa odnehala in boš samo še bolj zmedena. Predvsem najprej dovoli telesu, da se umiri. Pa če to pomeni, da nekaj časa ni nič športa, nič zato, bo pa kasneje.

p.s. če te koža sicer ne srbi in če te je samo po vadbi, potem reeeees dvomim, da so krivi "zastrupljevalski" tableti. Srbenje kože je sicer v mnogih primerih psihičnega izvora. Kot sem že zgoraj napisala, imam občutek, da si kar malo panična okoli tega, kako moraš nekaj narediti, pa prijatelji ti pravijo da šport pomaga in zdaj si se zagnala na aerobiko, fizično pa tega morda še nisi zmožna, in hopla, panika ti je povzročila srbenje. Tole jaz zdaj malo ugibam, ampak ne glede na vse, predvsem se umiri in ne poslušaj prijateljev, ki "najbolje vedo", kaj je zate dobro. Da te en mičken podučim o depresiji in anksiozi, namreč, to ni psihična bolezen, kot se je ustoličilo v glavah ljudi in tudi zdravnikov, pač pa fizična bolezen možganov in hormonskega sistema, zato se to bolezen ne da premagati z voljo in športom in naravo - klasična navodila prijateljev, ki seveda pojma nimajo. In ta bolezen v nasprotju s prepričanjem "prijateljev" ne udari samo na psihično telo, pač pa tudi na fizično telo, tako, da ga onemogoči, da bi se ukvarjal s športom. Jaz sem prej veliko tekla, vedno v naravi, v gozdu, hrib dolina, se pravi, da sem bila veliko v naravi in sem skrbela zase. Ko se je začela anksioza, NAVKLJUB VELIKI KONDICIJI, nisem več zmogla tečt, in to se je stopnjevalo dokler praktično nisem bila več zmožna brez velikega napora priti po stopnicah v drugo nadstropje. Fizično sem se najbolje počutila, če sem počivala in brala kako knjigo ali gledala film, se pravi čisti relaks. Sva se s psihiatrom z dolgoletno prakso pogovarjala na to temo in mi je na svojih lastnih izkušnjah z mnogimi bolniki potrdil, da kakršenkoli šport, ko je telo tako izven balansa, anksiozo samo povečuje in ne zmanjšuje. Vsi, tudi intenzivni športniki so mu povedfali isto, če se grejo šport, se stanje poslabša. Vidiš, vsi ti "dobronamerni" nasveti so pravzaprav pravi škodljivci, ker nimajo pojma. Glede na to, v kakšnem stanju si sedaj, bi ti svetovala, da zaenkrat prenehaš s športno aktivnostjo, ker (tako sem dojela iz pisanja) se v to siliš, čeprav ti ni do tega in počakaj, da bo telo tako umirjeno, da bo samo začutilo potrebo, takrat pa začni in takrat ti bo tudi koristilo. Če te še kaj zanima, pa kar vprašaj.

Uf dodeka hvala ti za tako izčrpen odgovor! Super si!! Ma ja, ful sem panična okrog tega, kar preveč pričakujem naenkrat in mogoče to res ni dobro. Za zdaj so dovolj mali napredki in pa neki realni cilji. samo jezi me, ker sem se že res bolš počutla, zdaj pa nevem zakaj je spet vse narobe. Bila sem obsedena s tabletami, olji in naravnimi zdravili, samo da bi pridobila na energiji in dobrem počutju. Ni bilo pa nič učinkov, edino želodec me je začel še bolj matrat. Zdaj sicer pijem totrovo olje za kislino, mislim da pomaga malo, ampak to je vse naredil stres...

A ti še jemlješ tablete? Najbolj je hudo to, ko psiha naredi toliko, da se dejansko počutiš slabš in imaš takšne in drugačne simptome raznih bolezni, ki pa si jih v tem stanju ne znaš najbolje razlagati. Žalostno je tudi, da trpijo vsi okoli tebe. Jaz sem bila že tako nervozna, da sem postala že agresivna do fanta in do konca znorela, ko sva se kregala. Mislim... groooza Še sreča, da me tako razume da me že ni brcnil skoz vrata Pač neki rabim, da bi se sprostila in živela brez skrbi. Upam da bo psihologinja znala pomagat.


In še...kako to misliš da je to fizična bolezen? Če pa se mi zdi da imam črne misli skos prisotne in da je to v glavi... Pa še to- si imela tudi kakšne probleme s spanjem ali pa morami? namreč js skoraj vsak dan sanjam grozne sanje, mučijo me more, ki se pa večkrat uresničijo. Shit res! Danes sem npr. sanjala, da so uropali zlatarno in se je sprožil varnostni dim...evo, grema s fantom tja in šefica pove, da se jim je dim spustil v zlatarno... Nevem kaj naj si mislim. Pa to ni prvič. Pač spanje je katastrofalno

Lep večer ti želim!

Dodeka tole ne bo popolnoma držalo. Za depresijo (ne anksioznost) je dokazano da šport oz. potenje telesa, dvig utripa vsaj 3-krat tedensko (se pravi vadba, tek, fizična aktivnost) poveča raven serotonina v telesu in to pozitivno vpiliva na delovanje možganov in posledično na depresijo.  Odličen primer za to je Andrej Karoli (njegova zgodba).

Seveda ponavadi to ni zadosti, ampak vsekakor pa redno gibanje dokazano dviguje raven serotonina.

Joj Iza, oprosti, ker bom sedaj malo groba, ampak nimaš pojma o čem jaz govorim niti nimaš pojma o čem ti govoriš. Da, tek ipd. dviguje raven serotonina, res je, ampak to dejstvo pri depresiji in anksioznosti prav nič ne pomaga. Sicer pa sta depresija in anksioznost povezani, depresija namreč ni nujno povezana z depresivnimi stanji, jaz recimo nisem depresivka v ljudskem pomenu besede, pa kljub temu je moja uradna diagnoza depresija z generalizirano anksioznostjo. Če bi me poznala pred in med zdravljenjem, ne bi opazila nobene spremembe, kot je tudi nihče drug ni. Medtem ko pri klasični depresiji je sprememba na ljudeh očitna. Pri tasy188 meni po njenem opisu sodeč bolj deluje, da ima napade panike (kar ni niti približno isto kot generalizirana anksioznost, čeprav se obem stanjem reče ljudsko "da si anksiozen") ter počasi leze proti agorafobiji. To pa niso več heci. V vsakem primeru pa je zelo samovšečno, da takole vehementno napišeš nekaj, pri čemer nimaš nobenega pojma o dotični bolezni, niti je nisi sama izkusila, poleg tega pa je značilno, da ljudje, ki sami niso izkusili depresije, pa potem poslušajo ali berejo življenske zgodbe nekih znanih ljudi, da si te zgodbe samo napol zapomnijo, ali pa si zapomnijo samo neke male delčke, ki so čisto izven konteksta, ali pa sploh čisto narobe razumejo naravo bolezni. Če slučajno poznaš neko zgodbo o neki bolezni neke na pol znane osebe te to še ne dela poznavalke, a ne?

Tukaj se moram strinjati z Dodeko. Ker imam sama depresijo, lahko povem da tisti ki depresije sami nikoli niso imeli bolezen zelo težko razumejo. Redno gibanje ne bo čudežno odpravilo depresije, pri depresije je celo tako da se nekateri z težjo obliko niti iz postelje ne morejo vstati kaj šele da bi šli nekam in telovadili - to da rečeš depresivni osebi da naj se spravi k sebi in naj pač postane bolj živa je enako kot da bi nekomu ki je paraliziran in na vozičku rekel da naj se vstane in hodi - to preprosto ni mogoče.

točno tako 

Jaz imam že čisto alergijo na vse te prijateljske strokovnjake, ki se vsi po vrsti spoznajo na depresijo. Zgleda kot da je čisto vsak specialist za to bolezen in misli da ti dela uslugo, ko te posiljuje z "dobronamernimi nasveti", ki so vsi popolnoma identični: pojdi v naravo in se ukvarjaj s športom. Bruh. Kar fleke fašem, tolk se mi je že to povpelo preko glave. Saj logično, da bolezni ne razumejo, samo hudiča, zakaj zavraga morajo vsi tako pametovati???

Prav, ne strinjaš se z Izinim mnenjem (do katerega je upravičena, četudi nima neke bolezni). Ampak da napišeš, da boš malo groba, in v istem stavku praviš, da nima pojma o ničemer v svojem postu, je čisto nepotrebno.
In če že tako zelo sovražiš pametovanje, se ga tudi sama vzdrži.