Delovna preizkušnja je metoda ocenjevanja usposobljenosti in ustreznosti kandidata za prevzem delovnega mesta. Delodajalci jo uporabljajo, ker se želijo zavarovati pred izbiro neustreznega kandidata, iskalci pa, da se delodajalcu izkažejo s svojimi sposobnosti.
Cilj delovne preizkušnje je preizkus kandidatovih znanj, spretnosti in delovnih navad za opravljanje konkretnega dela. Na podlagi doseženega delovnega učinka kandidata v preizkusnem obdobju se delodajalec odloči, ali bo kandidata zaposlil ali ne. V tem času pa lahko tudi kandidat sam odstopi, če ugotovi, da delo ni primerno zanj oziroma da nima zadostnih sposobnosti za opravljanje zahtev delovnega mesta.
Delovna preizkušnja lahko traja od enega dneva do več tednov in ni isto kot poskusna delovna doba, ki začne teči od dneva sklenitve delovnega razmerja in lahko traja do največ 6 mesecev. Pri delovni preizkušnji torej ne govorimo o dejanskem nastopu zaposlitve, temveč le o priložnosti za hitrejšo in lažjo vključitev vanjo.
Kaj delate med delovno preizkušnjo?
Med delovno preizkušnjo vas želi potencialni delodajalec preveriti. Poteka lahko kot:
- Seznanjanje potencialnega delavca z bodočimi sodelavci in delovnimi nalogami. Kandidat ugotovi, ali sta delo in delovno okolje primerno zanj, podjetje pa, ali je kandidat primeren za delo in ali se razume s svojim delovnim timom.
- Uvajanje potencialnega delavca v delo še pred sklenitvijo delovnega razmerja. Kandidat se predvsem uči od mentorja in/ali sodelavcev ter zbira potrebne informacije, potrebne za uspešno zasedbo delovnega mesta.
- Preverjanje kandidatove usposobljenosti v praksi. Ponavadi gre za preverjanje veščin, katere je kandidat predstavil na zaposlitvenem intervjuju. Na primer preverjanje obvladovanja zahtevnega računalniškega programa, spretnosti komuniciranja s strankami, tekočega govorjenja tujega jezika, hitrosti tipkanja, usposobljenosti za uporabo stroja, ročnih spretnosti, poznavanja proizvodnega procesa ali znanja zakonodaje iz zahtevanega področja...
- Preizkušanje kandidatove psihofizične vzdržljivosti. Delodajalec želi preizkusiti, ali je kandidat dovolj vzdržljiv za delo oziroma nima zdravstvenih pomanjkljivosti, ki bi lahko ovirale učinkovito opravljanje dela.
- Preverjanje enakovrednih kandidatov, da se ugotovi, kateri je najboljši oziroma najbolj ustrezen.
- Preverjanje posameznika (ne nujno kandidata), kako v praksi izgleda delo in poklic, ki ga zanima. Uporabna metoda za osebo, ki se odloča med več programi poklicne ali strokovne izobrazbe.
Kako se izkazati na delovni preizkušnji?
Če si resnično želite delo, potem dajte na njej vse od sebe. Podjetje mora v vas videti vrednost za podjetje, le tako vam bo pripravljeno dati priložnost. S podrobnim opazovanjem delovnega okolja in ljudi lahko ugotovite marsikaj – kakšne so delovne vrednote podjetja, načini dela in organiziranost, kakšno je komuniciranje med oddelki in znotraj oddelkov, ali se vam zdijo ljudje srečni in navdušeni nad njihovim delom.
Z vašim mentorjem vzpostavite dober osebni odnos, opazujte vsako njegovo kretnjo, predvsem pa dobro poslušajte njegova navodila. Če vam preizkuševalec da nalogo, za katero smatra, da jo obvladate, potem ga ne smete razočarati, rešite jo! Če vas pusti eno uro samega v pisarni, ne stojte križem rok, temveč si sami najdite delo, dokažite, da znate prevzeti iniciativo.
Če veste, da bodo poleg vas preizkusili še nekaj kandidatov, potem je bolje, da niste prvi na vrsti. Prvi kandidat verjetno ne bo prejel tako »izbrušenih« navodil kot njegovi nasledniki, preizkuševalci pa verjetno tudi še ne bodo imeli definiranih kriterijev ocenjevanja kandidatov.
Boste med delovno preizkušnjo plačani?
To je povsem odvisno od delodajalca, nekateri plačajo (ponavadi toliko, da vam pokrijejo potne stroške in prehrano) drugi ne. Namen delovnih preizkušenj ni, da ste plačani, temveč, da pridobite določene izkušnje in znanje. Ko boste delodajalcu dokazali vaše sposobnosti in napredek, vas bo pripravljen tudi ustrezno plačati.
