Starejši kot smo, več stvari nam postaja jasnih. In takrat se pogosto zgodi, da se vprašamo, kako smo bili lahko tako naivni, neumni, da tega nismo videli, spregledali prej. Pogosto pa se tudi nevede in nehote slepimo – lepše je namreč slišati oz. videti lepo laž kot grdo resnico; kaj šele se soočiti s sabo (in mnogi na ta način preživijo celo življenje).
A najboljša – in tudi najbolj neizprosna – šola je življenje. Zato so življenjske izkušnje neprecenljive in največje darilo. Tudi najtežje, saj nas lahko te najbolj oblikujejo in na podlagi njih lahko najbolj zrastemo in napredujemo.
1. V človeški naravi je, da sodimo oz. obsojamo druge
Ena najbolj temeljnih resnic je dejstvo, da smo ljudje po naravi zelo obsojajoči. Čim nekdo odstopa naši predstavi ali ni v skladu z večino po svojem videzu, vedenju ali razmišljanju, ga obsodimo, da je 'čuden' ali 'zahteven' ali 'komplicira' ali 'zatežen'.
A vsak človek ima svojo zgodbo in življenjske izkušnje, ki so ga naredile takega, kot je. Mnogi tudi zelo težke in hude, ki pa jih ne obešajo 'na veliki zvon', torej ne objavljajo po družbenih medijih. Zato ko bomo naslednjič v situaciji, da bo nekdo deloval drugače, kot menimo, da bi moral, stopimo korak nazaj in si recimo: "Ne vem, kaj doživlja in kakšno zgodbo ima za sabo. Ne bom obsojal, najprej ga bom spoznal."
Hkrati je treba vedeti, da ni vsako negativno mnenje o nečem obsojanje, kot si mnogi napačno razlagajo. To, da nam nekaj ni všeč; da nekega početja ali dejanja ne odobravamo, nima nikakršne veze z obsojanjem. Nam pač ni všeč oz. se ne strinjamo in to je to.
2. Osredotočamo se na negativno
Se vam je že kdaj zgodilo, da vam je kak new-ageovski večni optimist, ko ste imeli slab dan, zabrusil, da ste negativni? Nekako se zadnja leta pričakuje večna dobra volja in pozitivnost, da dobimo skorajda občutke krivde, če imamo kdaj slab dan (ali pa teden, ali pa mesec).
A vsi, tudi negativni občutki so normalni in del življenja. Tudi v naravi ne sije vedno sonce, mar ne?
Slabi trenutki so nekaj povsem normalnega; prav tako je normalno, da se osredotočamo na njih. Namreč stvari, ki so dobre, ni treba popravljati ali odpravljati – slabe je treba popraviti. Zato je povsem normalno, da se osredotočamo na njih.
PREBERITE TUDI: To morate narediti, če želite zaslužiti več.
3. Skoraj vsi opravljajo druge
Ni pa vsako govorjenje opravljanje drugih. Namreč če se pove določena dejstva o neki osebi, to ni opravljanje. Če bi bilo, potem ne bi smeli v nobenem pogovoru niti omeniti nobene druge osebe.
Opravljanje je zlonamerno govorjenje o nekom, ki nam ni všeč z namenom mu škodovati; ali pa govorjenje osebnih stvari, ki nam jih je nekdo zaupal v prepričanju, da jih bomo zadržali zase, drugim ljudem. Podlo in nizkotno.
Zatorej če že imamo kaj za povedati o drugih, povejmo samo resnična dejstva in nikar ne dodajajmo in ne potencirajmo. To nas ne naredi nič drugega kot škodoželjne, opravljive lažnivce.
Hkrati je opravljanje drugih oz. ukvarjanje z drugimi tudi idealen način, da se nam ni treba ukvarjati s sabo; se soočiti s sabo in svojimi pomanjkljivostmi. Kajti kar utegnemo odkriti v sebi in o sebi, lahko zelo boli, potem pa je potrebno še trdo delo, da se izboljšamo. Popoln beg torej.
4. Vsi imamo napake …
Vsi imamo 3 'jaz-e': prvi je ta, kakor nas vidijo tujci. Drugi je, kakor nas vidijo ljudje, ki nas poznajo (pri čemer ne pozabimo, da vsak izhaja iz sebe in svojih prepričanj in izkušenj, zato nas lahko dva človeka vidita povsem nasprotno); tretji pa je, kar smo v resnici v sebi in se zavedamo le sami (in v primeru globokih, povezanih, intimnih partnerskih odnosov tudi partner – a takih odnosov dandanes žal skorajda ni več).
In vsem ne bomo kazali svojih napak, kaj šele šibkosti. To je naša osnovna zaščita, saj nikoli ne vemo, kdo je lahko naš sovražnik in naše šibkosti obrne proti nam.
PREBERITE TUDI: Moški, velikost JE pomembna!
5. … a se jih ne zavedajo vsi, še manj skušajo odpraviti ali popraviti
Kar se tiče samorefleksije in zavedanja sebe, lahko razdelimo ljudi na dve osnovni skupini: prvo predstavljajo ljudje, ki imajo (lahko izjemno visoko) samorefleksijo. To so ljudje, ki se zelo zavedajo sebe; veliko razmišljajo o osebi; tem, kdo in kaj so ter svojih napakah in pomanjkljivostih. To so ljudje, ki tudi delajo na sebi – z branjem, terapijami, pogovarjanjem.
In potem imamo tu še drugo skupino: to so ljudje, ki ne premorejo kančka samorefleksije. Povsem so zaverovani vase in v svoj prav; za njih so za vse krivi in odgovorni drugi. Pogosto gredo v položaj žrtve ali pa se preprosto ne poglabljajo v nič.
Problem je le v tem, da se ne zavedajo, da če gredo v položaj žrtve (ko so za vse njihove tegobe in nesrečo odgovorni drugi), s tem sebi odvzamejo vso moč za spremembe in boljše življenje. Moč namreč leži v rokah drugih, ki so, po njihovem, odgovorni za njihovo nesrečo.
6. Upiramo se spremembam
Prav zagotovo ste že slišali za 'cono udobja'. To pomeni, da ljudje ostajamo v poznanem okolju in delujemo na star način četudi ne daje dobrih rezultatov in celo če je slab za nas – to pa zato, ker nam je bližje, kar nam je poznano, torej domače; kot kar nam je tuje in nepoznano. Nepoznano prinaša strah, zato večina vztraja v neugodnem starem kot da bi se podala v nekaj novega, ki pri naša negotovost.
A le spremembe v načinu delovanja in razmišljanja prinašajo spremembe v načinu življenja in rezultatih, zato se je preprosto treba 'zbrcati v rit' po domače rečeno. Če pa tega nikakor ne storimo, nas nekega dne lahko krepko brcne življenje. Od vsakega posameznika in njegove sposobnosti samorefleksije pa je odvisno, ali ga bo to prebudilo ali bo prespal še preostanek življenja.
PREBERITE TUDI: 5 razlogov, zakaj je empatija tako pomembna v naših življenjih
7. Pretekla neuspešna razmerja in odnosi so naša šola
Naj gre še za tako majhno in nepomembno razmerje ali odnos – iz vsakega se lahko nekaj naučimo in izboljšamo. Na napakah se največ naučimo in ni odnosa, v katerem bi bil le eden odgovoren za vse, kar je šlo narobe. In le če se zavedamo svojih napak, se lahko izboljšamo in jih ne ponavljamo – če pa so za vse 'krivi' drugi (položaj žrtve), ne moremo rasti in napredovati in postati boljša oseba.
8. Stvari jemljemo (preveč) osebno
Lahko je kaka nepomembna opazka tujca, a si jo znamo zelo gnati k srcu. A dobro se je zavedati naslednjih dejstev:
- Vsi ljudje izhajajo iz sebe in svojih izkušenj. Če ste npr. poštena, odprta in iskrena oseba, ki vedno govori resnico in vam nekdo reče, da ste lažnivec, to pove le, da ta oseba presoja po sebi. Torej ker se sama (z)laže, je prepričana, da to počnejo tudi drugi. Angleški rek pravi: »Liars think all people lie; cheaters think all people cheat."
- Ljudje stvari počnejo zaradi sebe, ne vas. Vse stvari. Tudi ko gre za dobrodelnost, to počnejo ker se ob tem sami počutijo dobro (dobrodelnost pozitivno vpliva na počutje, celo pri depresivnih ljudeh). In če je nekdo nesramen ali žaljiv do vas (in mu niste rekli ali storili nič žalega), se zavedajte, da to izraža njegovo nezadovoljstvo s samim sabo; njegovo notranjo bolečino. Skratka, to govori o njem, ne o vas.
