Vendar pa je prelomno odkritje iz leta 2020 to prepričanje postavilo pod vprašaj. Ekipa raziskovalcev iz Nizozemske je med uporabo slikovne diagnostike PSMA PET/CT pri bolnikih z rakom prostate po naključju identificirala par do sedaj neznanih makroskopskih žlez slinavk, ki so jih poimenovali tubarialne žleze (lat. glandulae tubariales).
To odkritje ne le da dodaja nov organ v anatomski atlas, temveč ima tudi pomembne implikacije, zlasti na področju onkologije in radioterapije glave in vratu.
Kje se skrivajo in zakaj jih prej niso opazili?
Tubarialne žleze so bile najdene v težko dostopnem delu naše glave – v predelu, kjer se nosna votlina stika z žrelom, torej za nosom in nad grlom. Ta lokacija je resnično skrita, saj ležijo v globljih plasteh tkiva, poleg Evstahijeve cevi (to je tista cevka, ki izenačuje pritisk v ušesih, ko zehamo ali požiramo).
Prav zaradi te skritosti in globine so anatomom ostale skrite skozi stoletja klasičnega seciranja. Tudi standardni pregledi, kot sta magnetna resonanca (MRI) in računalniška tomografija (CT), jih niso mogli jasno ločiti od okoliškega tkiva.
Ključ do odkritja je bila posebna, sodobna metoda slikanja, imenovana PSMA PET/CT. Ta metoda se sicer uporablja za iskanje raka prostate, saj uporablja posebno snov (traser), ki se močno prime na določene celice. Izkazalo se je, da se ta snov presenetljivo močno prime tudi na tkivo žlez slinavk, vključno s temi novoodkritimi žlezami. S pomočjo te »barve« so raziskovalci končno jasno videli in ločili te nove strukture.
Kaj so in čemu so namenjene?
Tubarialne žleze so v bistvu četrti par velikih žlez slinavk – poleg tistih, ki jih že poznamo (obušesne, podčeljustne in podjezične). Njihova glavna naloga je najverjetneje ta, da ustvarjajo sluz in vodo (izloček), ki vlaži zgornji del grla in zadnji del nosu (nazofarinks). To je izjemno pomembno za nemoteno požiranje, govor in dihanje.
PREBERITE TUDI: Vrhunski onkolog priznal: “Ivermektin je dokazano učinkovitejši od kemoterapije!”
Zakaj je to odkritje pomembno za bolnike z rakom?
Klinični pomen tega odkritja je največji na področju zdravljenja raka glave in vratu, še posebej pri radioterapiji (obsevanju).
Pri obsevanju tumorjev v glavi in vratu je pogost in hud stranski učinek trajna kserostomija (občutek kronično suhih ust). To močno poslabša kakovost življenja, saj otežuje hranjenje, govor in spanje. Kserostomija nastane, ker obsevanje poškoduje žleze slinavke.
Rešitev?
Zdravniki so doslej skušali zaščititi le tiste tri pare žlez, ki so jih poznali. Ker pa se tubarialne žleze nahajajo točno na območju, ki ga pogosto obsevajo, so bile te žleze nevede uničene. To je verjetno močno poslabšalo težave s suhimi usti.
Zdaj, ko vemo zanje, lahko radioterapevti prilagodijo načrt obsevanja. S kartiranjem in zmanjšanjem sevalne doze na te žleze se lahko zaščiti še en pomemben vir sline. Ta natančnejši pristop zmanjšuje tveganje za kserostomijo in dolgoročno izboljša okrevanje in kakovost življenja bolnikov.
To odkritje potrjuje, da se celo na področju, ki velja za temeljito raziskano, kot je človeška anatomija, še vedno skrivajo pomembni deli, ki lahko bistveno vplivajo na napredek medicine.
PREBERITE TUDI: Znanstveniki odkrili nov organ v človeškem telesu
