Mnogi si želijo, da se ne bi nikoli prepirali in bi odnos vedno potekal gladko in harmonično – a tako ne gre. Ne glede na to, kako zelo se ujemamo – in ujemanje je temeljni pogoj za dober odnos in uspeh razmerja – nobena oseba ni naš klon in nikoli se ne bomo v vsem popolnoma strinjali.
Pa ne le to; skoraj nemogoče je, da naš partner ne bi imel kakšnih navad, ki nam gredo na živce. In to zelo na živce. Zato je povsem normalno, da se prepiramo – je pa pomembno, da to znamo početi na zrelo, spoštljivo in pravilno (ja, prav ste prebrali). Kakršnokoli zmerjanje, žaljenje, nezrelo kujanje brez govora in podobne stvari so povsem neprimerne in ne sodijo v zrel, spoštljiv odnos.
Dobro je tudi vedeti, kako naši možgani delujejo kar se tiče nevroznanosti. Naši možgani imajo v osnovi en temeljni, primarni cilj – to je preživeti. Kadarkoli naš limbični predel možganov, amigdala, zazna nevarnost, se bo aktiviral in poskrbel, da preživimo. Skratka, smo navadne živali – in v skladu s tem nezavedno ravnamo.
Tako, kadar se ne počutimo varne, npr. povzdignemo glas; več govorimo; vztrajamo v nekem prepiru. Lahko celo sledimo osebi, s katero se prepiramo in ki je zapustila prostor; jo kličemo nazaj ali ne moremo zaspati, dokler problem ni razrešen.
Spet drugi delujejo povsem drugače, ko so vznemirjeni. Npr. utihnejo, se umaknejo, potegnejo vase, odidejo na samo. Naredijo vse, kar jim je blizu, da se zavarujejo in izognejo konfliktu.
PREBERITE TUDI: 3 znaki, da vam bo partner nezvest
Nasprotja se privlačijo – a le v določenem kontekstu
Tipično je, da nas privlači in se zaljubimo v partnerja z nasprotno energijo od naše. Tako ponavljamo oz. treniramo te reaktivne vzorce iz otroštva in se učimo, kako preživeti dinamiko naše primarne družine.
Tako se je nekdo v otroštvu npr. naučil, da bodo njegove potrebe slišane le, če bo zelo glasen – in tak otrok bo vpil, kričal in se metal po tleh, da bo dobil pozornost in ljubezen, ki ju potrebuje.
Ste že kdaj videli odraslo verzijo otroškega protesta? To izgleda tako, da odrasla oseba povzdigne glas, kriči, zmerja, loputa z vrati ali – v najhujšem primeru – celo udari.
Dr. Harville Hendrix, eden največjih strokovnjakov za partnerske odnose in avtor več knjižnih uspešnic, je ta energijski vzorec poimenoval 'toča' – medtem ko je oseba na drugem koncu spektruma "energija želve".
Morda vama je s partnerjem znano, da se ob nesoglasju potegneta vase, se nočeta pogovarjati, odideta vsak po svoje, se oddaljita? To spominja na otroka, ki se je skrival v omari ali pod posteljo ali pri babici in dedku, da bi se izognil konfliktom in premočnim čustvom, ko je bil majhen.
Kadar se ta dva različna preživitvena vzorca srečata in stopita v interakcijo, je rezultat prepir. Vsaka stran deluje na svoj preživitveni način in visenje na sredi je lahko neznosno.
PREBERITE TUDI: 11 znakov, da vas partner res ljubi
Prepiranje ne pomeni, da se ne ljubimo (dovolj)
Zatorej ko se prepiramo z nekom, ki ga ljubimo, to nima nobene veze s tem, koliko ga ljubimo; koliko smo mu predani in zavezani, temveč predvsem s tem, koliko spretnosti imamo pri uravnavanju limbičnega predela svojih možganov.
Zato je tako pomembno, da partnerja tudi dejansko poslušamo in slišimo, ne le ponavljamo svoje in vztrajamo pri svojem, ter skušamo najti skupno rešitev. Partnerja morata namreč imeti oz. se naučiti pravilno komunicirati – in to je na način, da to ne spodbudi 'energije toče' in 'energije želve'.
Nevroznanost pa je pokazala tudi, da že nežen, razumevajoč pogled; dotik; objem in dih lahko skrbijo za to, da se dve osebi čutita povezani in umirjeni. Če jih uporabljamo zavestno, so vse to orodja, ki parom lahko pomagajo pri pogovorih o najtežjih temah, ne da bi se skregala. Terapevti za odnose namreč ugotavljajo, da imajo največ uspeha pri razčiščevanju in usklajevanju nesoglasij pari, ki so zavezani razumevanju, ovrednotenju in empatiji eden do drugega. Skratka, ki zavestno ostajajo v korteksu.
Korteks je predel možganov, ki ne deluje nezavedno, temveč je zrel, premišljen in pameten. Če smo povezani s partnerjem, se lahko upremo potrebi, da reagiramo nagonsko, kakor smo bili naučeni v otroštvu oz. da četudi se to zgodi, tam ne ostanemo predolgo. To nam omogoča, da smo premišljeni, analitični in zreli in na tak način tudi rešujemo težave – nekaj, kar se sredi prepira ne more zgoditi.
Zatorej ko se naslednjič brezglavo prepirate s svojim partnerjem, se zavestno ustavite; zavedite se, da gre za vaše vzorce iz otroštva in se odločite drugače. E ne znate sami – in to ni nič sramotnega – se obrnite na terapevta, ki vama bo pomagal nesoglasja reševati konstruktivno. Tako boste ustvarili odnos, o kakršnem ste vedno sanjali – v vsakem primeru pa se zavedajte, da sta za to potrebna dva. Dobra komunikacija je veščina, ki se jo lahko naučimo kadarkoli v življenju.
PREBERITE TUDI: Tako naše zgodnje otroštvo vpliva na izbiro partnerja
