Ne glede na to, ali v to verjamete ali ne, preberite, kaj pravi znanost.
PREBERITE TUDI: Varanje ali: kam nas je zaneslo?
Raziskava je bila osredotočena na dejstvo, da se možgani hitro prilagodijo na neiskrenost. V praksi to pomeni to, da vsakič, ko se človek zlaže, občuti manj slabe vesti. Več, ko je torej laganja, manj je slabe vesti in laganje je vedno lažje. Amigdala je predel v možganih, ki negativno reagira, kadar zazna laž, ampak to reagiranje je z vsako lažjo vedno bolj šibko.
Neil Garett, soavtor raziskave, pravi, da je glede laganja v razmerjih in prilagojenost možganov na laži potrebno še bolj podrobno raziskati, a načeloma naj bi vse skupaj delovalo na enak način. Ideja namreč temelji tudi na tem, da ko se prekršimo enkrat, občutimo grozno slabo vest, ko se prekršimo drugič, so ti slabi občutki še manjši, na koncu smo tako ali tako že toliko zagrešili, da se ne obremenjujemo več. Pravzaprav se naši možgani na to navadijo in slaba vest izgine. Zato bi res lahko rekli, kdor prevara enkrat, bo prevaral tudi drugič.
Bele laži se tako hitro lahko spreobrnejo v velike in umazane laži, saj se jim tekom laganja dobro naučimo izvesti.
